Tiskane izdaje
Ta je po ocenah strokovnjakov poleg trgovine z drogami in orožjem ter pranjem denarja najbolj donosna dejavnost organiziranega kriminala. Kot opozarja Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), prizadene prav vsako državo na svetu, bodisi kot državo izvora, tranzita ali destinacije bodisi kot kombinacijo vsega naštetega. Izjema ni niti Slovenija.
Kot piše v junija objavljenem poročilu ameriškega State Departmenta o trgovini z ljudmi, je Slovenija predvsem tranzitna država in država destinacije, v manjši meri pa tudi država izvora. Ameriško zunanje ministrstvo dodaja, da je Slovenija v zadnjem letu sicer dosegla napredek: izboljšala pregon kriminalcev, vložila več obtožb in dosegla več obsodb, kot prej, vseeno pa priporoča, da okrepi pregon kriminalcev, bolje izuri organe pregona ter bolje identificira žrtve, jih seznani s pravicami in zagotovi dovolj varnih objektov za pomoč.
Žrtve trgovine z ljudmi vse pogosteje migrantski delavci
Za daleč najpogosteje identificirano obliko trgovine z ljudmi velja izkoriščanje žrtev za spolne storitve, čeprav Mednarodni center za razvoj migracijske politike (ICMPD) izpostavlja še dve obliki, ki potrebujeta posebno pozornost, in sicer prisilno delo otrok in trgovino z ljudmi z namenom izkoriščanja delovne sile.
Na slednjo so pred dnevi še posebej opozorili udeleženci posveta, ki so ga pripravili ob današnjem evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi, katerega cilj je ozaveščanje javnosti o pojavu, ki predstavlja hudo obliko kršitve človekovih pravic, posameznikove svobode in dostojanstva ter hudo obliko kaznivega dejanja. Kot je poudarila Slavica Pureber z vrhovnega državnega tožilstva, je treba ločiti med migracijami in trgovino ljudmi, se pa lahko prve, ki sicer temeljijo na soglasju migranta, ki se dogovori za delo, sprevržejo v trgovino z ljudmi.
V prisilno delo je sicer po podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO) prisiljenih vse več ljudi. Pred dobrim letom so namreč ocenjevali, da je v delo v zasebnem sektorju prisiljenih okoli 18,7 milijona ljudi po vsem svetu, a je številka letos že precej višja. Po njihovih informacijah je namreč v delo prisiljenih 21 milijonov ljudi na svetu, med njimi 11,4 milijone žensk in deklet ter 9,5 milijona moških in dečkov. Velika večina med njimi, skoraj 19 milijonov, je žrtev zasebnih podjetij, okoli dva milijona pa države in uporniških skupin.
V Sloveniji največ prostitucije in prisilnega beračenja
Kot je ugotovila Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi, je slovenska policija lani zaznala in obravnavala več pojavnih oblik trgovine z ljudmi, med njimi največ oblik izkoriščanja prostitucije in drugih spolnih zlorab žrtev, obravnavala pa je tudi primere prisilnega dela, in sicer prisilnega beračenja in prisilnega opravljanja kaznivih dejanj.
Organi pregona so ob pomoči aktivistov, kot so društvo Ključ in Karitas, zabeležili tudi nekaj uspehov: tako so identificirali 52 domnevnih žrtev trgovine z ljudmi iz Ukrajine in Dominikanske republike, številnimso nudili pomoč v obliki svetovanja, v varne hiše pa namestili štiri žrtve trgovanja. Poleg tega so sodišča lani izrekla osem sodb, kar presega dosedanjo statistiko.
Kot še ugotavlja medresorska delovna skupina, je preprečevanje bistvenega pomena pri omejevanju fenomena trgovine z ljudmi. Opozarja tudi na nekaj možnosti izboljšav, in sicer na potrebo po boljšem informiranju javnosti z namenom zavračanja izdelkov, za katere lahko sklepamo, da so jih izdelale žrtve trgovine z ljudmi, in storitev, za katere lahko sklepamo, da jih ponujajo žrtve trgovine z ljudmi; vključevanje gospodarskih družb in manjših podjetij, kot potencialnih delodajalcev žrtvam trgovine z ljudmi, v proces ozaveščanja; ter sistemsko vključevanje vzgojnih in izobraževalnih institucij v preprečevalne dejavnosti.
