Županov kiks: »Takšne prireditve bi se še enkrat udeležil«

Zagreb – V Splitu so te dni odkrili spomenik veteranom enote, ki se je z imenom ustaškega polkovnika Rafaela Bobana borila v hrvaški domovinski vojni. Na prireditvi ni manjkalo ustaške ikonografije, navzoč je bil tudi prvi mož Splita Ivo Baldasar, član levosredinske socialdemokratske SDP, ki je na dogodku celo spregovoril. Hrvaška politika pa, kakor da se ni nič zgodilo.

»Spoštujem vas zaradi vaše vojaške poti, zaradi časti, s katero ste se vojskovali, in zato, ker ste tudi v vojni ostali ljudje,« je na odprtju spomenika, na katerem sicer ni izpisano ime enote, a je vsakomur povsem jasno, da gre za enoto, ki je nosila ime zloglasnega ustaškega polkovnika Rafaela Bobana, sklep o postavitvi pa je splitsko vodstvo sprejelo še pod taktirko prejšnjega župana Željka Keruma, dejal »rdeči« Ivo Baldasar.

Njegovo potezo so obsodili nekateri politični analitiki in komentatorji pa hrvaška antifašistična liga in tudi predstavnik Srbov v hrvaškem parlamentu Milorad Pupovac. Tako imenovana višja politika molči, kakor da se ni zgodilo nič pretresljivega, ustaška ikonografija, zastava z imenom enote oziroma ustaškega polkovnika, napisani pozdrav Za dom spremni ..., pa kakor da jih ni bilo. Povrhu je v nagovoru Baldasar celo dejal, da je odprtje spomenika le zaradi spleta okoliščin na »dan, ko se proslavlja zmaga nad antifašizmom … oprostite, nad fašizmom«.

Doslej se na ustaško ikonografijo ni odzvala nobena državna institucija, vladajoči SDP se ni omejil niti od dogajanja niti od navzočnosti »svojega« Baldasarja na dogodku; prav tako ne HDZ, čigar župan Splitsko-dalmatinske županije Zlatko Ževrnja prihaja iz njenih vrst. Le prvi mož Splita Baldasar se je še enkrat oglasil, zavrnil vse očitke in dejal, »da bi se takšne prireditve zagotovo še enkrat udeležil«.

V antifašistični hrvaški ligi so prepričani, da je žalostno, ker niti državno tožilstvo ne ve, ali je vzklik Za dom spremni sovražni govor ali ne, dodajajo pa, da sami zagotovo vedo, da bi spomenik moral biti odkrit že 10. aprila, na dan ustanovitve ustaškofašistoidne NDH (Neodvisne države Hrvaške), vendar so morali odkritje zaradi nepredvidenih del preložiti. So pa zato, tako pravijo v antifašistični hrvaški ligi, 10. aprila isti prireditelji, ki so odkrivali spomenik, na splitskem pokopališču pripravili slovesnost, kjer so poveličevali omenjeni datum kot – dan ustanovitve Hrvaške.

Predstavniki antifašistične lige in Milorad Pupovac, saborski poslanec in predsednik Srbskega narodnega sveta, so oba dogodka obsodili, označili so ju kot »sramotna incidenta, ki nimata nobene povezave s tistim, kar Hrvaška, kot piše v ustavi, je«. Zahtevali so tudi odziv hrvaške vlade, predsednika države in cerkvenih oblasti, vendar nanj še čakajo.

Za dom spremni, drugi del

Prav z ustaškim pozdravom je povezana še ena zgodba, ki te dni zaposluje hrvaško javnost.

Razvpiti hrvaški branilec in nogometni reprezentant Josip Šimunić - Joe ni bil uspešen s pritožbo na kazen prepovedi igranja na desetih tekmah, ki mu jo je Fifa naložila zaradi ustaških pozdravov. Kot je znano, je Šimunić na zadnji tekmi dodatnih kvalifikacij za letošnje svetovno prvenstvo v Braziliji proti Islandiji novembra lani vzklikal ustaški pozdrav »Za dom«, navijači pa so mu s tribune odgovarjali »spremni«. Fifa mu je zaradi neprimernega vedenja in spodbujanja nestrpnosti izrekla visoko kazen prepovedi igranja na desetih tekmah in mu pri tem naložila še 30.000 švicarskih frankov denarne kazni. Šimunić se je pritožil, a je Fifa oziroma švicarsko športno arbitražno sodišče njegovo pritožbo v celoti zavrnilo in potrdilo tudi tisti del kazni, ki mu prepoveduje vstop na stadione, na katerih bo svoje tekme igrala Hrvaška.

Za 36-letnega nogometaša to najverjetneje pomeni konec reprezentančne kariere, so pa hrvaški mediji, zlasti v svojem športnem delu, večinoma objavili Šimunićev začudeni odziv nad odločitvijo. »Kdo je žrtev, koga sem užalil, ranil?« se zdaj sprašuje avstralski Hrvat Šimunić, ki je še zdaj prepričan, da pozdrav »Za dom spremni« ni ustaški pozdrav. Nekaj olja na nogometno zgodbo pa je dolil še Šimunićev odvetnik Davor Prtenjaća, ki je prepričan, »da v tem primeru sploh ni zmagala pravica, ampak moč nogometne organizacije Fifa«.