Tiskane izdaje
Ljubljana – Eden poglavitnih ukrepov iz vladnega svežnja, dvig davka na dodano vrednost, nima podpore slovenske javnosti. To je ena od ugotovitev tokratne ankete Dela, v kateri so anketirane spraševali o krizi in vladnih ukrepih.
Varčevanje na račun javnega sektorja
Znatna večina, 80 odstotkov anketiranih, ne podpira napovedanega dviga obeh stopenj DDV. Podpora višjemu DDV je večja med anketiranci z višje- ali visokošolsko izobrazbo (28 odstotkov).
V pogajanjih s sindikati javnega sektorja je bil dosežen dogovor o znižanju mase plač, vendar manj, kot je bilo sprva načrtovano. Krizni davek, o katerem se je tudi govorilo kot o enem od možnih ukrepov, pa za zdaj ni bil uveden. Še vedno ostaja le kot možnost, če sedanji ukrepi ne bi zadostovali.
Če torej varčevanje na državni ravni ne bo doseglo pričakovanih učinkov, kateri dodatni ukrep je bolj primeren: še večji poseg v izdatke javnega sektorja ali uvedba kriznega davka? Večina anketirancev bi se odločila za rezanje stroškov v javnem sektorju. Ta možnost se zdi bolj primerna 46 odstotkom vprašanih. Za uvedbo kriznega davka pa jih je tretjina, 32 odstotkov.
Občin je preveč
Eden od vladnih predlogov je tudi zmanjšanje števila občin. Zato so sodelujoče v anketi vprašali, ali imamo po njihovem mnenju v Sloveniji preveč občin. Velika večina, 88 odstotkov, jih je temu pritrdila. Da v Sloveniji občin ni preveč, jih je menilo 11 odstotkov.
Neenotnost glede privatizacije
Privatizacija državnih podjetij, ki je tudi v svežnju vladnih ukrepov, pa je v Sloveniji očitno vprašanje, ki razdvaja. Med anketiranci je bilo sicer več, 50 odstotkov takih, ki privatizacijo podpirajo. A delež tistih, ki je ne podpirajo, ni bistveno manjši: 43 odstotkov.
Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, da so skupina, ki najbolj podpira privatizacijo državnih podjetij, simpatizerji SDS (74 odstotkov jih je za), skupina, ki privatizaciji najbolj nasprotuje, pa so najmlajši anketiranci, stari od 18 do 25 let (69 odstotkov jih je proti) oziroma študenti (65 odstotkov proti). Zanimivo je, da je med podporniki privatizacije veliko več moških kot žensk – in nasprotno, med nasprotniki privatizacije prevladujejo ženske.
Kdaj bomo šli iz krize?
Za konec še vprašanje o obetih za izhod iz krize. Koliko časa bomo še potrebovali? Optimistov, ki pričakujejo, da bo krize kmalu konec, je le dva odstotka. Največ, 46 odstotkov anketiranih meni, da bomo za izhod iz krize potrebovali približno pet let. Deset nadaljnjih let krize pričakuje 24 odstotkov vprašanih. Četrtina anketiranih, 25 odstotkov, pa je še bolj črnogleda; po njihovem bo kriza trajala še več kot deset let.
***
Naročnik ankete je uredništvo Dela. Telefonsko anketiranje je 15. in 16. maja 2013 na reprezentativnem vzorcu 400 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik. Nekatera odstopanja sociodemografske sestave anketirancev glede na sestavo odraslega prebivalstva Slovenije popravlja uteževanje s kombiniranimi utežmi.
