Tiskane izdaje
Ljubljana – »Upam, da dviga DDV ne bo, saj bi zdravstvo dodatno obremenil za 15 milijonov evrov,« je danes dejal minister za zdravje Tomaž Gantar. Če ukrepi za rešitev zdravstva ne bodo sprejeti, bo minister razmislil o odstopu.
Kaže, da bi lahko poglavitna ukrepa za rešitev zdravstva – razširitev prispevnih osnov in davek na sladke pijače – padla v vodo. Minister za kmetijstvo Dejan Židan sicer danes naše neuradne informacije, da bo nasprotoval davku na sladke pijače, ni niti potrdil niti zanikal. »Ta vsebina je zdaj stvar medresorskega usklajevanja,« so odgovorili z ministrstva. Toda vest je vznemirila prva moža zdravstva, generalnega direktorja ZZZS Sama Fakina in ministra Tomaža Gantarja.
»Sladkor je velik ubijalec. Posledice neuvedbe davka bodo stale tri- do štirikrat več. Toliko namreč stane zdravljenje sladkorne bolezni, ki se pojavi zaradi preveč zaužitega sladkorja,« je bil ogorčen Fakin. Če bi odločal, bi poleg sladkih pijač obdavčil tudi vsa sladka živila, torej čokolade, piškote, tortice. Prepovedal bi tudi njihovo oglaševanje. »Kot smo v korist zdravja prepovedali oglaševanje alkohola in cigaret, bi morali tudi oglaševanje drugih škodljivih izdelkov.«
Po besedah ministra Gantarja ni vprašanje, ali sladki davek bo ali ne, ampak je še vedno negotovo, ali se bo stekal v splošni proračun ali v zdravstveno blagajno: »Če novi davek bo, mora biti namenjen preventivi v zdravstvu.«
Zdravstvu bo letos zmanjkalo 45, prihodnje leto pa predvidoma sto milijonov evrov, zato vsekakor potrebuje dodatni denar, je dejal Fakin. Več kot od davka na sladke pijače (od 10 do 15 milijonov na leto) pričakuje od razširitve prispevnih osnov na vse prejemke in izenačitev prispevnih stopenj. Zdaj je v sistem vgrajenih več anomalij, prispevki za zdravstvo se ne plačujejo od vseh prihodkov.
Imamo kar 25 zavarovalnih osnov in 120 osnov za izračunavanje prispevka. Prebivalci niso v enakopravnem položaju in solidarni med seboj. Največ plačujejo redno zaposleni, od vseh drugih prihodkov pa se plačuje veliko manj ali nič. »Nekdo, ki je v petih nadzornih svetih in zasluži s sejninami oziroma svetovalnimi pogodbami po 3000 evrov na mesec, plačuje za zdravstvo 14 evrov, a ima vse pravice. Enako je s pogodbeno zaposlenimi. McDonalds ima 300 zaposlenih, od tega jih je polovica pogodbenih, ki za zdravstvo plačujejo prav tako zelo malo. Tudi samostojni podjetniki imajo prav tako veliko možnosti, da se plačilu solidarnega zdravstvenega prispevka izognejo.«
Prizadevanju, da bi plačevale vse kategorije prebivalcev čim bolj podobno kot zaposleni, to je 13,45 odstotka od bruto prihodkov, marsikdo zaradi osebnega interesa nasprotuje, zato bi morala biti vlada tu še posebno odločna, podobno kot pri razumevanju DDV. Ali je?
»Ministrstvo za finance ne nasprotuje, pričakuje pa izračun, kaj to pomeni za integralni proračun. Toda cene zdravstvenih storitev so se v štirih letih znižale realno za 18 odstotkov, rezerve v zmanjševanju materialnih stroškov ni več. Če ukrepi ne bodo sprejeti, če bo uveden še zvišan DDV, bomo morali začeti zniževati pravice,« je dejal minister. Vladi namerava predlagati znižanje DDV na zdravila.
»Zdravila so del zdravljenja. Zdaj plačujejo ljudje takrat, ko zbolijo, 8,5 odstotka dodatnega davka. Je to prav? Logično bi bilo, da bi bil pri zdravilih ničelni DDV, tako kot pri zdravljenju. S tem bi zdravstvu prihranili okoli 50 milijonov na leto,« je izračunal Fakin. Seveda bi toliko denarja manj prišlo v integralni proračun, zato ni pričakovati, da bi predlogu v vladi ploskali. Podobno je z razširitvijo prispevnih osnov na vse dohodke in njihovim poenotenjem. »Ne razumem takega ravnanja. Za banke bomo dali 900 milijonov, za bolnišnice pa je problem najti 50 milijonov evrov.«
