Bliža se še en referendum

Ljubljana, Celje – Minister Andrej Vizjak se je na sporočilo policijskih sindikatov, da ne podpirajo sporazuma, odzval z besedami, da se je vlada vedno pripravljena pogovarjati. Je pa vse manj možnosti, da bi ukrepi, ki jih prinaša zakon za uravnoteženje javnih financ, začeli veljati 1. junija.

Sindikat policistov Slovenije (SPS) je danes potrdil sklep korespondenčne seje v četrtek, da ne podpre sporazuma, ki je bil dogovorjen v pogajanjih z vlado. Predsednik SPS Zoran Petrovič je pojasnil, da je bila to volja velike večine članstva.

Točke, v katerih se vlada in sindikata razhajata, so v ozadju, je dejal Petrovič. V ospredju je kršitev že dogovorjenih sporazumov, kar se je dogajalo že s prejšnjimi vladami. SPS tako napoveduje, da bo treba prihodnji sporazum še natančneje definirati. Zavrnil je očitke o previsokih pričakovanjih in dejal, da so si skupaj s Policijskim sindikatom Slovenije (PSS) prizadevali doseči kompromis, ki bi še bil sprejemljiv za članstvo obeh policijskih sindikalnih organizacij. »SPS nikogar ne drži v šahu, uporabljamo zgolj demokratična orodja. Tudi drugi so jih. Sindikata nista teroristični organizaciji in nikogar ne ugrabljata,« je bil odločen Petrovič. Potrdil je, da je del članstva SPS grozil z izstopom iz sindikata, a od več kot 3000 članov je to storil samo eden.

»Vlada je naredila vse, kar je lahko, zdaj pa pričakujemo uradno stališče obeh policijskih sindikatov,« je dejal minister Andrej Vizjak, ključni pogajalec vlade. »Pričakujem, da se bodo strasti pomirile,« je dejal in dodal, da je v četrtek govoril z vodjema obeh sindikatov. Dobil je občutek, da gre pri njunih članih za nerazumevanje, kaj jim sporazum prinaša, in da bo veliko naporov usmerjenih prav v informiranje članstva.

Vizjak se je ob tem vprašal, ali bo Slovenija postala »talec zdaj enega, jutri drugega sindikata in se bomo zapletali iz referenduma v referendum«. »Če bomo privolili v to logiko, je to začetek konca te države,« je posvaril. Je pa poudaril, da se je vlada pripravljena dogovarjati do konca, da pa časa ni več veliko, saj naj bi varčevalni ukrepi začeli veljati 1. junija.

»Večina pravnikov se nas strinja, da ni nobene omejitve glede umika pobude. Vlagatelj je tisti, ki z njo razpolaga. Zakon celo dopušča, denimo, da ne vloži podpisov, tudi ko jih že ima zbrane. To po načinu pravnega sklepanja, da če je dovoljeno več, je dovoljeno tudi manj, pomeni, da lahko tudi kadarkoli v času zbiranja odstopijo od svoje pobude,« je pojasnil dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete. Dodal pa je, da teoretično potrebujemo najmanj dva dni, da se pobuda umakne, predsednik državnega zbora izda sklep o ustavitvi zbiranja podpisov in je zakon nato objavljen v uradnem listu. V primeru razpisa referenduma pa je že jasno, da bo koalicija sprožila ustavno presojo.

Predsednik vlade Janez Janše je sicer dejal, da je paket ukrepov za uravnoteženje javnih financ preveč pomemben, da bi padel, zato je prepričan o njegovi uveljavitvi. Meni tudi, da vlada ne potrebuje rezervnega scenarija za primer, če bodo policisti uresničili svojo pobudo o razpisu referenduma o zakonu za uravnoteženje javnih financ.

Tudi drugi bi

Vladni pogovori s policijskima sindikatoma so vznemirili nekatere druge sindikate. Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič od vlade zahteva natančne finančne izračune, za koliko bo v primeru potrjenega sporazuma s policisti proračun dodatno obremenjen. V sindikatu pooblaščenih uradnih oseb pa zahtevajo ločena pogajanja in svojo kolektivno pogodbo.

Po mnenju vodje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja ni razlogov, da bi se zgodilo kakršno koli zaostrovanje, saj sta policijska sindikata »rešila pomemben del težav, ki so trajale leta in leta«. Za te težave je po Štrukljevem prepričanju odgovorna vlada in tako je odgovorna tudi za to, da razreši konflikt glede referenduma. Če bodo policisti dosegli kar koli poleg tega, kar je navedeno v stavkovnem sporazumu vlade in reprezentativnih sindikatov, »jim bomo rekli hvala lepa, dobro ste se borili in bomo tudi mi uveljavili zadeve, ki ste jih dosegli vi«.

Pri gibanju 15o pa napovedujejo, da se bodo vključili v zbiranje podpisov, če se bo nadaljevalo, sicer pa opozarjajo, da so težave v sindikalnem organiziranju, ker so sindikati izrazito partikularni in jih zanimajo le lastni interesi. »Ni analize širših družbenih razsežnosti teh varčevalnih ukrepov. Ne vidijo, da ti ne bodo imeli posledice samo za njihove plače in pravice iz dela. Pozabili so si postaviti vprašanje, kaj pomeni, če bodo javne storitve plačljive,« razmišlja Andrej Kurnik iz gibanja 15o.