Breme varčevanja na ženskah

Varuhinja človekovih pravic: ni razumnih razlogov, zakaj bi javne uslužbenke prevzemale večji del bremen varčevalnega zakona.

pon, 18.06.2012, 21:00
Vsebina spornega člena ZUJF

Javnim uslužbencem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati na prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od uveljavitve zakona. Javni uslužbenec ima pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih plač oziroma dveh njegovih zadnjih mesečnih plač, če je to zanj ugodneje. Uslužbencu pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, če se z delodajalcem za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v dveh mesecih dogovori za nadaljevanje delovnega razmerja.

Ljubljana – Ni najti razumnih razlogov, zakaj bi javne uslužbenke »prevzemale večji del bremen za uravnoteženje javnih financ«, v pobudi ustavnemu sodišču za zadržanje zakona o uravnoteženju javnih financ trdi varuhinja človekovih pravic.

Prejšnji teden je ustavno sodišče z dnevnega reda umaknilo razpravo o pobudah za začasno zadržanje veljavnosti zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ker je istega dne, ko so nameravali razpravljati, prejelo dodatni pobudi. Obe branita pravico zaposlenih v javnem sektorju do zaposlitve, ko izpolnijo pogoje za upokojitev.

Zaradi diskriminacije žensk je zadržanje veljavnosti in razveljavitev določb intervencijskega zakona predlagala varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik, ki opozarja, da odpoved delovnega razmerja v javnem sektorju za tiste, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, neenako in manj ugodno obravnava ženske, ker prej kot moški izpolnijo pogoje za upokojitev. V neenak položaj pa postavlja tudi starejše uslužbence v primerjavi z mlajšimi, ki bodo pogoje za upokojitev izpolnili v prihodnosti, a jih takrat ne bo doletela ista »sankcija«. Travnikova trdi, da ureditev posega v ustavno zagotovljeno avtonomijo univerz, ker velja tudi zanje. Spor je na pobudo rektorja ljubljanske univerze Stanislava Pejovnika sprožila tudi zaradi posledic za profesorje in druge pedagoške delavce ter delovanje univerz.

Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija je v pritožbi, ki jo je vložil prejšnji četrtek, zelo konkreten. Navaja primer administratorke na RTV. Ime ji je Zoja in bo izgubila službo, čeprav še ni stara 58 let, ima pa slabih 41 let delovne dobe. S prisilno upokojitvijo, ker nima možnosti, da bi se zaposlila drugje, bo delavka izgubila del zaslužka, pokojnina bo nižja od plače, trdijo sindikalisti. Napovedujejo tudi, da se bo začelo množično odpuščanje javnih uslužbencev, katerega posledica bo, da javni servis ne bo mogel izvrševati svojih nalog, saj v kratkem času dveh mesecev ne bo mogoče v vseh primerih najti nadomestnih delavcev.

Na očitke v obeh zahtevah bo danes odgovarjal odbor za finance državnega zbora. Vlada je na dopisni seji očitke o kršitvi ustave danes že zavrnila, posebno pa opozarja, da ne gre za prisilno upokojevanje, saj se javni uslužbenci lahko zaposlijo drugje. V sporočilu za javnost, ki so ga poslali medijem, na očitke o diskriminaciji žensk posebej ne odgovarjajo. O množici pobud za zadržanje bi ustavno sodišče lahko razpravljalo v četrtek.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se