Danes še zadnji poskus iskanja soglasja pred stavko

Na današnjem dnevnem redu naj bi bile vse stavkovne zahteve. Možnosti, da bi danes dosegli dogovor, ni veliko.

tor, 17.04.2012, 09:00
Trikrat »intervencijska« večina

Koalicijski poslanci so včeraj dosegli, da bo parlament že danes zniževal izplačila regresov v državnih podjetjih in zavodih ter poviševal olajšave za podjetja in posameznike s spremembo davčne in dohodninske zakonodaje.

Vodja poslanskega kluba SD Janko Veber je glasovanje o smiselnosti teh nujnih postopkov zahteval, ker bo zaradi olajšave v davčni in dohodninski zakonodaji državni proračun ob skoraj četrt milijarde evrov v času, ko poskuša vlada z zmanjševanjem pravic ljudi privarčevati 800 milijonov. Opozoril je, da bo moral odbor za finance razpravljati čez noč, da bi danes poslanci že lahko odločali o treh intervencijskih zakonih. A je Jože Tanko (SDS) vztrajal, da so ukrepi nujni: investicijske olajšave pomenijo dodatne zaposlitve, delovna mesta pa so boljši ukrep proti krizi kot večanje državnih transferjev. Za takojšnje nižanje regresov ter povišanje olajšav v dohodninski in davčni zakonodaji je trikrat glasovalo 48 poslancev, vsakič jih je bilo proti 32. P. J.

Ljubljana – Sindikalisti javnega sektorja in predstavniki vlade bodo danes, dan pred stavko, znova poskusili najti kompromis. Možnosti, da bi ga dosegli, ni veliko, tudi zato, ker se zdi, da je trenutno največji problem, ali naj se sindikati pogovarjajo z eno ali dvema vladnima pogajalskima skupinama. Vsaka stran ima na to vprašanje svoj odgovor.

Včeraj so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja po nekaj dneh nesoglasij, kdo mora sklicati naslednja pogajanja, spet sedli za skupno mizo. A se je srečanje tudi tokrat končalo brez končnega uspeha; razlog za to pa tokrat tiči drugje.

Vladna pogajalska skupina je sindikatom ponudila dva predloga: desetodstotno znižanje z odpravo obeh plačnih nesorazmerij ali pa linearno znižanje plač za pet odstotkov (brez odprave plačnih nesorazmerij). S tem je vlada po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za finance Aleša Živkoviča od predhodnega predloga popustila za eno odstotno točko, od tistega, zapisanega v zakonu o uravnoteženju javnih financ, pa za 2,5-odstotne točke.

Sindikati so predlog po besedah Branimirja Štruklja, vodje koordinacije stavkovnih odborov, »poslušali in ga skrbno proučili«, a se do njega niso opredelili, saj so čakali na odgovor glede vseh stavkovnih zahtev druge pogajalske skupine, ki je bila ustanovljena v četrtek na seji vlade in ki jo bo vodil minister za delo Andrej Vizjak. »To je zdaj za nas bistveno,« je po pogajanjih, ki so se končala ob šesti uri popoldne, povedal Štrukelj.

Odgovor je Vizjakova skupina že pripravila, pozno zvečer pa je ta predlog stališč potrdila še vlada. Tako naj bi bilo vse pripravljeno, da se danes dopoldne, torej le dan pred stavko, prvič srečata Vizjakova skupina in koordinacija stavkovnih odborov, kjer naj bi bile na dnevnem redu vse stavkovne zahteve, torej, denimo, tudi zviševanje normativov in ne le zniževanje plač in drugih prejemkov.

Po besedah Štruklja naj bi tu nadaljevali razpravo o včeraj predstavljenem vladnem predlogu o zniževanju plač, medtem ko Živkovič pričakuje, da se bodo sindikati o plačah še naprej pogajali z njimi, torej prvo pogajalsko skupino, ki jo formalno vodi minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. In sicer že danes, potem ko naj bi končali dogovarjanje z Vizjakovo skupino. »Treba je vedeti, da v stavko niso vključeni vsi sindikati, tukaj diskriminacije ne moremo delati,« je na zahteve sindikatov po ločenih pogajanjih odgovoril Živkovič.

Ukrepi do dvoodstotne rasti

Predsednik vlade Janez Janša je v svojih včerajšnjih odgovorih poslancem poudaril, da so predlagani ukrepi pripravljeni na podlagi primerjav, kaj so naredili drugi v podobnem položaju. »V strukturnih reformah, ki jih bo pač treba narediti, kratkoročnih učinkov za proračun ni. In napaka v preteklosti je bila prav ta, da smo se zadeve lotevali na napačnem koncu.« Napovedal je, da bodo številni ukrepi vezani na omejen čas trajanja in bodo veljali, dokler Slovenija ne bo znova dosegla od dvo- do triodstotne gospodarske rasti. Kakšne bodo posledice, če tega ne storimo, je mogoče videti v Bolgariji, Romuniji in nekaterih srednjeevropskih državah. »Ne samo da je nadaljnje zadolževanje drago, če mi teh ukrepov ne sprejmemo, se upravičeno lahko bojimo, da ne bo nikogar več, ki nam bo sploh pripravljen posoditi denar. To se je zgodilo Latviji pred tremi leti,« je med drugim poudaril predsednik vlade.

ZSSS podpira stavko

Svobodni sindikati po besedah Dušana Semoliča podpirajo aktivnosti sindikatov javnega sektorja proti zakonskim posegom vlade v kolektivne pogodbe in tudi izvedbo stavke, ki se ji bo pridružilo vseh pet sindikatov javnega sektorja, ki so člani ZSSS: poklicnih gasilcev, zdravstva in socialnega skrbstva, državnih organov, Sviz in Glosa. Sindikatu ministrstva za obrambo zakon to prepoveduje.

Povezane novice

Vlada v predlogu plač nekoliko popustila
16. april ob 17:33
Sindikalisti se o predlogu niso izrekli, predvidoma pa se bodo jutri dopoldne srečali z drugo vladno pogajalsko skupino.
Prijavi sovražni govor