Tiskane izdaje
Ljubljana – Kot kaže, si državljani lahko vsaj za kakšno leto oddahnemo pred novimi strukturnimi reformami pokojninskega sistema in trga dela. Ocena učinkov bo trajala celo leto; v prihodnje pa nas v zameno za stabilno pokojninsko blagajno in odpravljanje anomalij na trgu dela zagotovo čakajo novi posegi v obstoječe pravice.
Mednarodni denarni sklad (IMF), ki zaradi svoje varčevalne politike v Grčiji med ljudmi ni ravno na dobrem glasu, našo državo že poziva k bolj energičnim rezom v javno porabo, in sicer tako, da bi javne izdatke znižali za dodaten odstotek bruto družbenega proizvoda (BDP), kar bi pomenilo za okoli 350 milijonov evrov.
Poleg tega nam IMF predlaga tudi bolj ambiciozno zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju, reze v socialne transferje in subvencije, ki bodo morali biti tudi bolje usmerjeni. Priporočajo še postopno podaljšanje delovne dobe do 67. leta starosti, saj se bo brez ukrepanja naš javni dolg kmalu povzpel na kar 85 odstotkov BDP.
Nove reforme pokojninskega sistema še ni na vidiku, tudi analiza posegov na trgu dela bo trajala nekaj mesecev. Še najbolj oprijemljivi so obeti sprememb v delovanju javnega zdravstvenega sistema. Če bo vlada sledila osnutku koalicijske pogodbe, lahko pričakujemo »redefinicijo« obveznega in dodatnega zavarovanja, kar med drugim pomeni uvedbo drugačne košarice pravic zavarovanja (nekaterim sedanjim pravicam se bo zagotovo treba odpovedati), predvidena je razširitev prispevnih osnov, kar zelo verjetno pomeni dodatno in/ali višjo obdavčitev rednih in prekernih oblik dela.
Višji davki so predvideni tudi pri predvidenih spremembah študentskega dela. Skupna dejanska obremenitev, ki zdaj znaša 33,3 odstotka, bi se po zadnjem neuradnem predlogu povzpela na 43,1 odstotka, in sicer predvsem zaradi uvajanja socialnih prispevkov in s tem tudi pravic.
Kaj bodo pokazale analize minulih reform, še ni znano. Ljudje pa njihove učinke zagotovo opazijo, če izgubijo službo ali ob odhodu v pokoj. Korak za korakom so bili v zameno za stabilno pokojninsko blagajno in odpravljanje anomalij na trgu dela izvedeni posegi v socialne pravice. Ključne spremembe za položaj ljudi, ki so jih ti prinesli, objavljamo v grafiki.
Če izgubite službo, vas čakajo nekoliko nižje odpravnine in krajši odpovedni roki; starostna meja, ki varuje pred odpuščanjem, se postopoma zvišuje; za starostno pokojnino pa morajo moški in ženske delati dlje. Zaradi podaljševanja dejanske upokojitvene starosti je predčasno upokojevanje kaznovano, daljše ostajanje na delovnem mestu pa nagrajevano.
Po uspešnem reformnem projektu prejšnje vlade se država pripravlja na nove strukturne posege v svoje socialne sisteme. Ministrstvo za delo bo do konca marca opravilo analizo učinkov zadnje pokojninske reforme in reforme trga dela.
Katere spremebe se nam še obetajo
Nova koalicijska pogodba, ki sicer še ni dokončno potrjena, predvideva pripravo bele knjige o pokojninskem in invalidskem sistemu, ki bo dolgoročno finančno vzdržen. Delovna skupina ministrstva za delo se je tega projekta že lotila in bo imela do konca marca na mizi poročilo o učinkih pokojninske reforme, ki je začela veljati januarja leta 2013. Nato bo pripravila demografske projekcije do leta 2060, do konca leta pa naj bi pripravila omenjeno belo knjigo, ki bo ponudila rešitve, kako naj pokojninski sistem ostane finančno vzdržen tudi po letu 2020. Šele nato naj bi sledila priprava nove pokojninske reforme, ki bo zagotovo okrepila delovanje drugega pokojninskega stebra.
Spremembe se obetajo tudi na trgu dela. Trenutno se izvaja anketiranje med kadrovskimi službami po podjetjih, ki bo do konca marca pokazalo učinke novega zakona o delovnih razmerjih, nato pa se bo vlada odločila, kako bo nadaljevala. Kmalu bo pripravljena tudi reforma študentskega dela.
Naš največji strokovnjak za pokojninske sisteme ekonomist Tine Stanovnik pravi, da zadnja pokojninska reforma postopno uvaja spremembe vse do leta 2022. »Ne poznam nobenega razloga, zakaj bi sproti vnašali dodatne spremembe. To seveda tudi pomeni, da ni nobene potrebe po nekakšni beli knjigi. Zagotovo bo treba redno spremljati učinke te reforme in morda - če se pokaže potreba - vnesti neke minimalne popravke. Sicer rahlo obžalujem, da pri zadnji pokojninski reformi nismo napravili še majhnega dodatnega koraka in prešli na točkovni sistem. Res pa je, da reforma iz leta 2012 pomeni zelo velik napredek v razvoju pokojninskega sistema, predvsem v smeri večje transparentnosti.«
Opozarja tudi, da »govorjenje o beli knjigi o pokojninski reformi, podobno kot govorjenje o univerzalnem temeljnem dohodku, kaže na to, da je naša politična elita izgubila orientacijo in da ni več sposobna določati prioritete in se zediniti o problemih in projektih, ki jih je treba reševati po hitrem postopku.« K dodatnim reformam našo državo poziva tudi Mednarodni denarni sklad, čeprav pretekli posegi v delovanje pokojninskega sistema in pravice delavcev niso zanemarljivi. Delati bomo morali dlje, odpravine so nižje, postopki odpuščanja pa preprostejši.
