Tiskane izdaje
Ljubljana- Delodajalska stran je s trenutnim potekom pogajanj o reformi trga dela precej razočarana. Kot je pred današnjim srečanjem ponovil generalni sekretar Združenja delodajalcev Jože Smole, predlagani zakon o delovnih razmerjih (ZDR), ki je del reforme, ne prinaša večje prožnosti in je celo slabši od obstoječega, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Delodajalce najbolj moti uvajanje kvot za zaposlitev za nedoločen čas in omejevanje agencijskega dela. Smole je pri tem opozoril, da je sicer za prožnost dela oboje pomembno, omejevanje pa se mu zdi nesprejemljivo.
Na vprašanje, ali bi lahko bila srednja pot 15-odstotna kvota zaposlitev za določen čas (sindikati sicer predlagajo petodstotno, delodajalci pa, če že, 30-odstotno), je trenutno težko odgovoriti, so dejali.
Podpredsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivan Jani Ulaga je pred pogajanji spregovoril o predlogih vladne strani s področja varne prožnosti.
V luči dejstva, da se delodajalci zavzemajo za enoten, 30-dnevni odpovedni rok, je dejal, da bi bili pripravljeni pristati tudi na vladni predlog, da se odpovedne roke skrajša z današnjih največ 120 na največ 60 dni, vendar le pod določenimi pogoji, denimo v povezavi z nižjimi odpravninami. A zadnji kompromisni predlog odpravnine približuje zdaj veljavni ureditvi, ohranjal naj bi namreč njihov sistem in spreminjal le zaposlitvena leta.
Kompromisni predlog ministrstva za delo, ki ohranja danes veljavni sistem odpravnin in zgornje časovno obdobje prejemanja nadomestila za brezposelnost pri 25 mesecih, se bolj približuje sindikatom kot delodajalcem, pa je priznal predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber.
Sindikalna stran bo bo po njegovih besedah kljub temu vztrajala pri vprašljivosti omejevanja odpovednih rokov na največ 60 dni. Protipredlog bodo podali tudi glede predlaganega znižanja nadomestila za brezposelnost za prve tri mesece s sedanjih 80 na 70 odstotkov osnove, je dejal.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen je medtem izpostavil, da je varna prožnost za sindikate zelo pomembna zato, ker predstavlja »bistveno zaščito delavcev«. Če ti ostanejo brez dela, jim mora namreč država za primeren čas nuditi socialno zaščito, je dejal.
In kaj socialni partnerji pravijo o možnosti, da bi bila lahko reforma trga dela v sredo že na vladi? Smole je ocenil, da je glede na trenuten predlog ZDR, ki delodajalcem prinaša le kozmetične popravke, čisto vseeno, ali bo pred ministrskim zborom ta ali prihodnji teden. »Zgolj par bonbončkov je za nas nesprejemljivo,« je bil kritičen.
»Ne razumem, kako si vlada to predstavlja,« pa je bil glede omenjene možnosti oster Ulaga. Prepričan je, da bi bilo to, da bi vlada sprejela nekaj samo za to, da bi poslala impulz Evropi, slabo.
Lorber je poudaril, da bo ključno, da reforma v odnosu do pogajanj s socialnimi partnerji ostane popolnoma odprta, tako da se bodo še vedno pogajali o vsebini. Pri tem je spomnil, da se nekaterih zelo pomembnih vprašanj, denimo razporejanja delovnega časa, dodatkov za delo, sploh še niso dotaknili.
Sindikati so sicer vladi že predlagali, da se pogajanja o ZDR podaljšajo za vsaj mesec dni, je pojasnil Majcen. Želijo si, da bi pogajanja tekla do konca novembra, šele nato pa naj bi šel predlog zakona v parlamentarni postopek. To je tisti minimalni čas, ki bi bil potreben, da bi z intenziviranimi pogajanji prišli do nekih primernih rešitev, je sklenil.
