Država v pokojnine duhovnikov ni posegla

V zadnjih tednih in mesecih se je pojavilo več pobud, tudi za zakonske spremembe , da država verskim skupnostim ne bi več namenjala pomoči za plačilo prispevkov za socialno varnost njihovim uslužbencem. Po tem, ko je zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) znižal pokojnine več kot 26.000 ljudem, je bilo na različnih instancah slišati tudi vprašanja, zakaj vlada po pokojninah duhovnikov ni posegla.

Novela zakona o verski svobodi, ki so jo predlagali Pozitivna Slovenija in Socialni demokrati, s katero bi odpravili državno plačevanje prispevkov, pred dobrim mesecem ni preživela parlamentarnega glasovanja, vendar se bo na račune verskih skupnosti za invalidsko in pokojninsko zavarovanje stekalo manj, kot se je doslej. Lani je državni proračun namenil približno 2,4 milijona evrov za plačilo prispevkov, in sicer v višini 60 odstotkov povprečne plače za enega verskega uslužbenca na tisoč pripadnikov, po sprejetju ZUJF pa se je ta delež zmanjšal na 48 odstotkov. Tako naj bi država prihranila okoli 240.000 evrov letos in 480.000 evrov prihodnje leto.

»Pripadniki verskih skupnosti so obvezno zavarovani, enako kot predstavniki vseh drugih poklicev. Obdobje službovanja se šteje v pokojninsko dobo, pokojnina se odmeri po splošnih pogojih kot vsem drugim zaposlenim,« je pojasnil Brane Kokot z Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje in dodal, da država po novem k vsakemu primakne 113 evrov na mesec za pokojninsko blagajno. Te pokojnine torej ne izhajajo neposredno iz državne blagajne, zato se jih ZUJF po tej plati ni dotaknil. Iz proračuna se izplačujejo le pokojnine za duhovnike, ki so službovali pred letom 1983, saj do takrat sploh ni bilo mogoče vplačevati prispevkov zanje. Ti so, po posebni določbi, tudi izvzeti iz negativne uskladitve, ki jo je prinesel ZUJF, a tudi če izrecno ne bi bili, so te pokojnine praviloma bistveno nižje od 620 evrov, kolikor znaša cenzus za nižanje.

Škof s 350 evri

Verske skupnosti precej različno poskrbijo za socialno varnost svojih uslužbencev.

Rimsko katoliška cerkev, ki je med vsemi verskimi skupnostmi najbogatejša, je lani iz državne blagajne prejela več kot 2,2 milijona evrov za doplačilo prispevkov tistim verskim uslužbencem, ki jim je to edini poklic. »Upokojeni duhovniki so plačevali najnižjo stopnjo prispevkov, zato imajo nizke pokojnine in ne dosegajo praga pokojnin, ki se zaradi varčevalnih ukrepov znižujejo. S konkretnimi podatki ne razpolagamo, saj so duhovniki samozaposleni in zadeve urejajo samostojno. Razliko v prispevkih plačajo redovnice, redovniki in duhovniki sami,« je razložila Urška Baloh iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference. Za ilustracijo nam je posredovala informacijo, da znaša pokojnina upokojenega koprskega nadškofa Metoda Piriha okoli 350 evrov.

Pri SŠK so že večkrat povedali, da duhovniki in redovniki ne prejemajo plače in živijo od mašnih in drugih prostovoljnih darov vernikov. Finančna pomoč države cerkvenopravnim osebam ima zakonsko podlago in nad namensko porabo izvaja tudi ustrezen nadzor, zagotavljajo.

Tudi pri Srbski pravoslavni cerkvi, ki je lani od države dobila nekaj manj kot 24.000 evrov za socialno varnost, zagotavljajo, da živijo duhovniki izključno od darov vernikov. »Večinoma smo zavarovani po najnižji osnovi ali kvečjemu eno stopnico više. V cerkvi ni stalnega vira prihodkov, s katerim bi lahko zagotovili plače,« nam je odgovoril paroh Peran Bošković. V nasprotju z RKC, kjer mora vsak sam poskrbeti za delež prispevkov, pravoslavnim duhovnikom razliko krije cerkev, ki večinoma poskrbi tudi za njihovo stanovanje.

Kot podjetje

Islamska skupnost šteje 18 duhovnikov (skupaj 21 zaposlenih), od urada za verske skupnosti pa prejemajo povračilo za prispevke za 13 uslužbencev, med drugim zato, ker tisti, ki niso slovenski državljani, do tega niso upravičeni. »Mi delujemo kot podjetje. Na isti način nakazujemo plače in odvajamo za prispevke. Plače se gibljejo od 700 do nekaj čez 1000 evrov, odvisno od izobrazbe, delovne dobe, učinkovitosti in obsega enote, v kateri dela posameznik. Ljubljana je najbolj zahtevna, ker je tu največ vernikov. Za osebne dohodke skrbi skupnost,« je opisal tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić. Imami so s skupnostjo v pogodbenem razmerju, v katerem so opredeljene njihove obveznosti. Najprej so leto ali dve zaposleni za določen čas, potem za nedoločen, njihovi družinski člani pa so lahko zdravstveno zavarovani po njih.