Tiskane izdaje
Ljubljana − Po tem, ko je državni zbor pred mesecem dni potrdil zakon o uravnoteževanju javnih financ in je konec junija več kot 26.000 upokojencev prvič prejelo znižane državne pokojnine, je zdaj na vidiku popravljanje nekaterih krivic, ki jih je s selektivnimi znižanji povzročil zakon.
Najbolj konkreten v izjavah je bil doslej predsednik Desusa Karl Erjavec, ki je pred dnevi napovedal, da se bo zavzel, da se državne pokojnine ne nižajo za del žrtev vojnega nasilja, borce, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi, in tiste, ki so v Sloveniji delali za družbe s sedežem v drugih jugoslovanskih republikah. V nasprotnem primeru je napovedal, da bodo v Desusu podprli opozicijsko zakonsko novelo PS in SD, ki vrača prej veljavne pokojnine.
Minister za delo Andrej Vizjak (SDS) vztraja, da je ukrepe vladnim partnerjem temeljito predstavil, da so bili ti koalicijsko usklajeni in sprejeti v DZ, zato nad Erjavčevo pobudo ni navdušen. »Mogoče je, da bomo po potrebi revidirali in popravili posamezne krivice. Toda če bomo iz reza, ki bi privarčeval 31 milijonov evrov, izvzeli veliko večino, se sprašujem o smislu sprejetega zakona,« je dejal Vizjak in predlagateljem odvrnil, naj potem sami najdejo alternativne predloge, kje drugje je mogoče privarčevati.
Sam je, kot je odgovoril na novinarsko vprašanje, pripravljen popustiti »le v tistih primerih, katerih podlaga je 40 let dela, kar ne velja za veliko večino od 26.000 upokojencev z državnimi pokojninami«. Ti namreč po Vizjakovih besedah niso vplačevali v slovensko pokojninsko blagajno, temveč v pokojninske sklade drugih republik nekdanje Jugoslavije, od katerih pa Slovenija denarja iz skupnih fondov »ni videla nikoli«.
Pač pa se z Erjavcem strinja minister za finance Janez Šušteršič (DL), ki je izjavil: »Kar se je zgodilo, najbrž ni bil ravno namen, ki smo ga z zakonom poskušali doseči.« Po neuradnih informacijah se bo koalicija sestala že jutri pred sejo vlade in poskušala najti rešitev, katerim upokojencem bi s popravki lahko vrnili z varčevalnim zakonom odvzete zneske.
Upokojenci iščejo pravico
Ustavno sodišče je do torka prejelo 19 pobud in zahtev za presojo ustavnosti nekaterih členov zakona za uravnoteženje javnih financ. Gre večinoma za izpodbijanje istih členov, poleg posameznikov pa se na ustavno sodišče obračajo tudi institucije in sindikati. Te dni je največ pobud povezanih z znižanjem pokojnin nekaterim skupinam upokojencev.
Ustavni sodniki imajo prihodnjo sejo sklicano za 13. september in do takrat se bo na ustavno sodišče mogoče obrnil še kdo, ki meni, da so mu bile z zakonom kršene ustavne pravice.
Ustavno sodišče se je že dvakrat izreklo o predlogih za začasno zadržanje določenih členov zakona za uravnoteženje javnih financ. Konec junija je sklenilo, da predlogu več sindikatov in varuhinje človekovih pravic, ki izpodbijajo člene o izplačilu letošnjega regresa, prenehanje delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino in varovano plačo, ne ugodi, sklenilo pa je, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Prav tako v začetku meseca ni pritrdilo predlogu Policijskega sindikata Slovenije za začasno zadržanje večinoma istih členov zakona, ki jih izpodbijajo tudi drugi sindikati, pri čemer policisti izpodbijajo tudi rešitev, po kateri se javnim uslužbencem in funkcionarjem preneha izplačevati razlika do zneska plače, določenega po predpisih in kolektivnih pogodbah na podlagi zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kot je to določal zakon o sistemu plač v javnem sektorju.
Največ protestov in zahtev prihaja od upokojencev. Koalicija pri tem vprašanju ni enotna, da so popravki potrebni, pa se strinja tudi finančni minister Janez Šušteršič. Selektivni rezi v pokojnine so po njegovem mnenju nastali, ker je zakon posegal na mnoga področja. A popravki so stvar ministrstva za delo, je izjavil Šušteršič in preložil breme na ministra Vizjaka. Ta je danes dejal, da se je zapletlo zaradi posameznih medijsko odmevnih reakcij, zaradi katerih so nekateri začeli brati, kaj je sploh bilo sprejeto pred mesecem dni. »Marsikdo ne ve, kaj stoji za določeno zakonsko alinejo,« je izjavil Andrej Vizjak. Zavrnil pa je očitek ekonomista Tineta Stanovnika, ki je v torkovem Delu zapisal, da je zniževanje pokojnin vladni »obračun s sovražnikom«, češ da so pokojnine znižali tudi tistim, ki jih je preganjala prejšnja oblast.
