Tiskane izdaje
Ljubljana – Proračun, ki ga bo v četrtek po vsej verjetnosti sprejela vlada, prinaša izdatne posege v plačno maso javnega sektorja. Izhodišča, ki smo jih pridobili v uredništvu, predvidevajo tudi do 15-odstotno znižanje stroškov dela, v proračunski prilogi pa vlada svojim institucijam že daje napotke, kako odpuščati.
Delodajalci v javnem sektorju so pred hudo dilemo, saj jih bo vlada po sprejetju proračuna za leti 2013 in 2014 soočila z dilemo, ali naj svojim javnim uslužbencem znižajo plače ali pa naj jih odpustijo. Neuradni dokumenti, ki smo jih pridobili in ki še niso dokončni, vsem proračunskim uporabnikom nalagajo, da morajo trenutne stroške dela dodatno znižati od 7,5 do 15 odstotkov.
Najhujši rezi so predvideni v sektorju šolstva in kmetijstva. Kot kaže, bo vlada plačno maso nižala predvsem z odpuščanjem javnih uslužbencev; delovni verziji proračuna je namreč že dodala prilogo, v kateri daje jasne napotke, kako odpuščati iz poslovnih razlogov. Sindikati javnega sektorja pravijo, da bodo delovna mesta branili z vsemi sredstvi; ko smo jih soočili z zadnjimi načrti vlade pa opozarjajo, da so predvideni rezi tako globoki, da bodo dokončno spremenili javni sektor, kot ga poznamo.
Na udaru vzgoja, izobraževanje, okolje, kmetijstvo
Če bo delovna verzija proračuna, ki smo jo uspeli pridobiti, v četrtek obveljala, se javnemu sektorju ne piše nič dobrega. Številke kažejo, da bo hujši poseg v plačno maso prizadel celotni sektor vzgoje in izobraževanja in tudi vse javne institucije na področju kmetijstva in okolja. V tem primeru je odpuščanje skoraj neizogibno.
Po razrezu javnih izdatkov za prihodnje leto se najhujše redukcije stroškov dela v državni upravi – povprečno 15 odstotkov – obetajo ministrstvom za pravosodje, gospodarski razvoj, kmetijstvo, infrastrukturo in prostor ter izobraževanje. Resorja superministra Žige Turka in ministra za kmetijstvo Franca Bogoviča bi morala – poleg krčenja na ministrstvih – za 15 odstotkov znižati tudi plačno maso v vseh drugih organih na teh področjih.
Malo bolje bi jo odnesli nekateri drugi proračunski uporabniki – med drugim tudi javni šolski zavodi, univerze in bolnišnice –, ki bi jih zadelo 12,5-odstotno znižanje plačne mase. Še najmanjši rezi so predvideni pri policistih, kjer vlada namerava upoštevati poletni stavkovni sporazum; »le« 7,5-odstotno znižanje plač bi zadelo tudi Sovo, Durs, vojsko, upravo kazenskih sankcij in ključne inšpektorate za delo, zdravstvo in tržni inšpektorat. V celotnem pravosodju in nevladnem sektorju bi plačno maso znižali za deset odstotkov, edina izjema je ustavno sodišče, kjer pri plačah niso predvideni nobeni posegi.
»Priročnik za lažje odpuščanje«
Takšno dodatno znižanje plačne mase, ki jo je vlada v manjšem obsegu sicer že izvedla z varčevalnim zakonom, je mogoče uveljaviti le z odpuščanjem javnih uslužbencev. V vladnih gradivih to sicer ni omenjeno; piše le, da bodo morali proračunski uporabniki takšne reze v plačno maso uveljaviti »z lastnimi ukrepi in reorganizacijo«.
Bolj nedvoumna je proračunska priloga z naslovom Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki na nekaj straneh razkriva, kako se vlada namerava lotiti odpuščanja (več v grafiki). Celotni proces želi končati v največ dveh mesecih, za pogajanja s sindikati je tako predvideno od sedem do deset dni. Najprej bi vlada ugotovila, da obstaja poslovni razlog za odpuščanje, nato bi na državni ravni izvedla reorganizacijo in spremenila akte ter potem ugotovila, koliko javnih uslužbencev je odveč. Nato je predvidena morebitna premestitev ali prezaposlitev znotraj javnega sektorja, na koncu pa odpuščanje. Tudi pri premestitvi in prezaposlitvi vlada, kot kaže, računa na prihranke. Če za javnega uslužbenca namreč ne bo delovnega mesta z enako plačo, mu bo ponujena premestitev na delovno mesto v prvem nižjem kariernem razredu.
