Tiskane izdaje
»Zakon vlagamo, ker želimo povrniti pravice iz pokojninskega zavarovanja pod posebnimi pogoji in pravice do letnega dodatka za upokojence,« je odločitev opozicije pojasnil vodja poslanske skupine SD Janko Veber. Vzroka za to sta »enakopravnost in enako obravnavanje vseh upravičencev do pokojnin«, je dejal.
Novelo, ki vrača skoraj vse pravice do pokojnin, izplačanih iz proračuna, je vložilo 22 poslancev, skupaj z njo pa tudi zahtevo za sklic izredne seje, ki naj bi bila že prihodnji teden. Bolj neposredna je bila poslanka SD Andreja Meglič Črnak. Zaradi »diskriminacije upokojencev« želijo z novelo odpraviti vse posege v pokojnine, razen zamrznitve njihovega usklajevanja z rastjo plač in inflacijo.
Po njenem je s posegom kršen 14. člen ustave (enakost pred zakonom), ukrep je tudi nesorazmeren, ker izvzema šest kategorij upravičencev do pokojnine iz proračuna, nekaterim, ki jih je prizadel, pa odvzema tudi 25 odstotkov ali več prihodkov. Struktura posegov v pokojnine – ta zadeva tudi partizane in internirance, ne pa borcev v osamosvojitveni vojni – je po njenem ideološka: »To je del strategije nestrpnosti, nezaupljivosti in nesolidarnosti vseh proti vsem. Deli in vladaj.«
Veber je povedal, da so se o morebitni podpori že pogovarjali z Državljansko listo, njen predsednik Gregor Virant pa da je »naklonjen tej rešitvi«. V opoziciji upajo, da se jim bo pridružil tudi Desus. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je do ponedeljka prejel že 2500 ugovorov proti nižjemu izplačilu junijske pokojnine. Iz zavoda so sporočili, da jih bodo obravnavali individualno, in to čim prej.
Tudi Desus bi omilil poseg v pokojnine
Predsednik Desusa Karl Erjavec je danes napovedal, da bo spremembe zakona predlagal kar sam, in to tako, da se pokojnine ne bi znižale žrtvam vojnega nasilja, borcem, ki so sodelovali v NOB, in tistim, ki so delali v Sloveniji, sedež njihovih podjetij pa je bil v republikah nekdanje Jugoslavije. »Če to ne bo mogoče, bomo pogledali tudi predlog, ki so ga vložili v PS in SD,« je dejal.
S spremembami pa se ne strinja pristojni minister za delo Andrej Vizjak, ki meni, da bi novela opozicije povzročila nesorazmernost: ena generacija sploh ne bi nosila bremena krize, vse druge pa, bila bi krivična tudi do javnih uslužbencev, družin in študentov. »Je pa predlog priložnost, da se še enkrat proučijo učinki zakona in najde kakšna boljša rešitev,« je povedal Vizjak.
Seja ustavnega sodišča ni izključena
Generalni sekretar ustavnega sodišča dr. Erik Kerševan nam je danes pojasnil, da je ustavno sodišče prejelo že 19 pobud oziroma zahtev za presojo ustavnosti nekaterih členov zakona za uravnoteženje javnih financ. Čeprav sodišče do septembra nima predvidene seje, je Kerševan dejal, da se bodo ustavni sodniki po tem tednu še sestajali in »je mogoče, če bi to narekovale posebej utemeljene okoliščine, da bi imeli sejo še pred septembrom, čeprav se je to doslej zgodilo izjemno malokrat«.
Samo varuhinja človekovih pravic je že prejela več kot 50 pobud v zvezi z znižanjem pokojnin. Zakon za uravnoteženje javnih financ je posegel v pravico do pokojnine, o čemer pa pristojni organ ni izdal nikakršnih odločb, pač pa je prizadetim poslal le obvestilo, ki ima podobno vsebino, kot bi jo sicer morala imeti tovrstna odločba. Obvestilo nima pravnega pouka, zato morebitni ugovori ali pritožbe verjetno ne bodo uspešni, prav tako pa Zpiz predvidoma ne bo o tem izdal nikakršne odločbe, pač pa bo tovrstne zahtevke zavrgel.
Varuhinja sicer meni, da je omenjeno obvestilo Zpiza po vsebini odločba, zato bi morali imeti prizadeti zoper njo na voljo primerno pravno sredstvo. Zato se je odločila, da bo zahtevala oceno ustavnosti spornih določb. Njihova morebitna razveljavitev pa ne bo imela za posledico tudi povrnitve škode. To možnost si bo moral zagotoviti vsak sam v sodnem postopku na upravnem sodišču, je pojasnila varuhinja.
