Pokojninska reforma pod streho že v torek

Edino veliko nerešeno poglavje ostajajo odmerni odstotki, ki se zdijo sindikatom prenizki. 

Objavljeno
29. november 2012 22.03
16.1.2012 Ljubljana, Slovenija. Motiv iz Ljubljane.FOTO: JURE ERZEN/Delo
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika

Ljubljana – Vse kaže, da bo ministru za delo, družino in socialne zadeve Andreju Vizjaku razmeroma hitro in gladko uspelo spraviti v življenje zakon, zaradi katerega je padla Pahorjeva vlada. Predvidoma že v torek.

Odmerni odstotki ostajajo največje nerešeno vprašanje pri novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki so ga danes poslanci brez glasu proti ocenili kot primernega za tretjo, zadnjo obravnavo. Ta bo po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka na dnevnem redu že v torek. Po videnem in slišanem v državnem zboru je pričakovati, da bodo poslanci že prihodnji teden potrdili novo pokojninsko reformo, ki je, spomnimo, »zrušila« prejšnjo, Pahorjevo vlado.

Razprava o zakonskem predlogu, ki je v zadnjih dneh doživel vrsto amandmajev, ni trajala niti tretjino od predvidenih šestih ur in je potekala v precej spravljivejših tonih kot prejšnja, prva obravnava. Minister Vizjak je opisal, da so rešitve deloma zgrajene na osnovah na referendumu padlega Svetlikovega ZPIZ-2 ter da sta ključna cilja dvig upokojitvene starosti in ustavitev padanja pokojnin. Upokojitvene pogoje prilagaja spremenjenim demografskim razmeram, z daljšo delovno dobo pa bodo ljudje dobili tudi dostojnejšo pokojnino. Zakon ureja obvezno dodatno zavarovanje, poklicno zavarovanje, prostovoljno pokojninsko zavarovanje in rešuje vprašanje enakosti med spoloma.

Psihološka meja 60 odstotkov

Vizjak je priznal, da je ostalo nekaj odprtih vprašanj, ki jih nameravajo rešiti v prihodnjih dneh do tretje obravnave, največ z delodajalci, ki med drugim zahtevajo socialno kapico oziroma dvig najvišje osnove za pokojnino na petkratnik najnižje, zaradi tega, ker se uvajajo dodatne osnove za vplačevanje prispevkov, kot so avtorske in podjemne pogodbe. S sindikalno stranjo pa se najbolj razhajajo pri odmernih odstotkih, kar pa se utegne rešiti že na današnji seji ekonomsko-socialnega sveta.

Po zdajšnjem predlogu zakona bo namreč odmera za ženske s 40 leti delovne dobe 60,25-odstotna, moški pa bodo po štirih desetletjih dela upravičeni do pokojnine v višini 57,25 odstotka svoje plače. In prav ta delež je za sindikate sporen.

Po besedah Lučke Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je za njih sprejemljiva psihološka meja 60 odstotkov od pokojninske osnove za polno dobo. Sindikati pripravljajo še nekaj izračunov in upajo, da se bodo stališča zbližala, Vizjak pa je celo dejal, da so pogajanja že tik pred koncem. »Ne znam si predstavljati, da se nam do torka ne bi uspelo sporazumeti,« je izjavil minister, ki mu bo v razmeroma kratkem času uspelo spraviti pod streho »projekt, ki bo vplival na prihodnje rodove in navsezadnje tudi na naš položaj v mednarodnem prostoru«, kot se je izrazil.

Veliko pohval in malo kritike

Vlada in sindikati prav tako niso še povsem usklajeni pri poklicnih pokojninah in poglavju dodatne dobe zaradi študija. To je vlada sicer deloma na novo uredila danes z amandmajem – v novem besedilu 408. člena so določili, da se v prehodnem obdobju treh let zavarovancem, ki so dopolnili 38 let pokojninske dobe brez dokupa, in zavarovankam, ki so dopolnile 35 let pokojninske dobe brez dokupa, omogoči cenejši dokup dveh let iz časa študija, za »lažji prehod v upokojitev glede na zaostrovanje pogojev v prehodnem obdobju, ki so posledica ukinitve dodane dobe za čas študija kot časovnega bonusa brez prehodnega obdobja«. Osnova za plačilo prispevka za vštevanje obdobij bo 80 odstotkov osnove.

Predstavniki opozicije so bili zadovoljni s sprejetimi kompromisi in niso skoparili s priznanji ministru. Še najbolj kritični so bili do kratkega prehodnega obdobja šest let, v katerem se bo delovna doba za ženske podaljšala na 40 let, in do tega, da tako zastavljena reforma ne bo »preživela« sedem let, kolikor ji napovedujejo njeni predlagatelji.

Pohvalili so zlasti črtanje prvotnega besedila 408. člena, s katerim naj bi približno 170.000 ljudi, ki so po 232. členu veljavnega ZPIZ uvrščeni v 44 kategorij in pokojnino iz različnih razlogov prejemajo iz proračuna, premestili iz pokojninske blagajne pod okrilje posameznih ministrstev. Majda Potrata (SD) je pri tem izrazila upanje, da je vlada s črtanjem »diskriminacijskih določb, ki so posegale v pravice za nazaj«, mislila iskreno, da so to namero opustili in je ne bodo poskušali s kakšnimi drugimi pravnimi postopki znova uveljavljati. Zadovoljna pa je tudi zaradi amandmaja, ki uveljavitev pravice do vdovske pokojnine omogoča tudi partnerju v registrirani istospolni partnerski skupnosti.