Poleg velikih tudi majhna 
znižanja zdravstvenih pravic

Ljubljana – Varčevanje v zdravstvu bodo bolniki najbolj neposredno občutili pri znižanju boleznin, prenosu 88 milijonov stroškov iz obveznega zavarovanja na dopolnilno in uvedbo terapevtskih skupin zdravil (glej tabeli). Letošnji skupni prihranki bodo okoli 52, prihodnje leto pa že 120 milijonov evrov.

»Učinek ukrepov je letos približno polovičen glede na potrebe zdravstvene blagajne,« je včeraj dejal Samo Fakin, generalni direktor ZZZS, ki je povedal, da bo izračune in na njihovi podlagi finančni načrt za letos ZZZS pripravil do srede. ZZZS, ki bo po sedanjih makroekonomskih predvidevanjih končal poslovno leto s primanjkljajem 122 milijonov evrov, namerava manjkajoči denar dodatno prihraniti z znižanjem stroškov bolnišnicam in drugim izvajalcem za tri odstotke in zmanjšanjem administrativnega kadra v zavodih. Fakin je poudaril, da so sistemske spremembe potrebne čim prej. Kakšne so novosti v zdravstvu po sprejetju megazakona?

Manj javnega interesa 
pri dopolnilnem zavarovanju

Poleg splošnega zmanjšanja pravic v obveznem zavarovanju in drugih ukrepov, naštetih v tabelah, prinašajo manj pravic tudi drobne spremembe. Takšna je zamenjava pojma »medicinsko-tehnični pripomočki« z »zobnoprotetični in medicinski pripomočki«, s čimer so bolniki izgubili »tehnične« pripomočke. Mednje sodi, denimo, pravica do psa vodiča za slepe.

Poleg tega je zakon za uravnoteženje javnih financ spremenil ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju). Nad tem, v EU unikatnem zavarovanju je bil namreč zaradi posebnega pomena zdravja v prejšnjem mandatu Janeza Janše (in ministra za zdravje Andreja Bručana) uveden javni interes, kar je pomenilo, da sta ministrstvo za zdravje in Agencija za zavarovalni nadzor lahko vplivala na dopolnilno zavarovanje. Po odločitvi evropske komisije, ki se z našo ureditvijo ne strinja, so zdaj iz zakona nekateri mehanizmi za uresničitev javnega interesa črtani – odpravljeni so nadzor nad povišanjem premij, soglasje ministrstva za opravljanje zavarovalnih poslov dopolnilnega zavarovanja in soglasje za spremembo zavarovalnih pogojev.

Prepoved podjemnih pogodb za domače zaposlene

Zakon je prepovedal podjemne pogodbe delodajalca (na primer bolnišnice) z lastnimi zaposlenimi, z dovoljenjem direktorja pa bodo lahko delali za drugega (javnega ali zasebnega) delodajalca, a le po izpolnitvi vrste v zakonu zapisanih pogojev. Pri drugem delodajalcu ne bodo smeli izvajati istih storitev kot v domači bolnišnici (konkurenčna dejavnost). Opravljanje konkurenčne dejavnosti, ki ne bo v skladu z zakonom, je razlog za izredno odpoved delovnega razmerja. Javni zavod bo lahko najel zaposlenega od drugod v treh primerih: če ima premajhen obseg storitev za polno zaposlitev, zaradi enkratnega povečanja programa storitev in v primeru, ko z lastnimi zaposlenimi ne more zagotoviti izvajanja programa, ki ga je sklenil z ZZZS. Direktor javnega zavoda bo vsake tri mesece poročal o številu izdanih soglasij svetu zavoda in ministru za zdravje.

Zakon prinaša tudi povezavo treh velikih zbirk podatkov: zdravstvenih, šolskih in sodnih.