nova
mobilna
aplikacija
stara aplikacija bo delovala samo še
mobilne trgovine

Poleg velikih tudi majhna 
znižanja zdravstvenih pravic

Nižje bolniške in pet odstotkov več doplačil k storitvam takoj, doplačila k nekaterim zdravilom šele prihodnje leto.

pon, 14.05.2012, 09:00

Ljubljana – Varčevanje v zdravstvu bodo bolniki najbolj neposredno občutili pri znižanju boleznin, prenosu 88 milijonov stroškov iz obveznega zavarovanja na dopolnilno in uvedbo terapevtskih skupin zdravil (glej tabeli). Letošnji skupni prihranki bodo okoli 52, prihodnje leto pa že 120 milijonov evrov.

»Učinek ukrepov je letos približno polovičen glede na potrebe zdravstvene blagajne,« je včeraj dejal Samo Fakin, generalni direktor ZZZS, ki je povedal, da bo izračune in na njihovi podlagi finančni načrt za letos ZZZS pripravil do srede. ZZZS, ki bo po sedanjih makroekonomskih predvidevanjih končal poslovno leto s primanjkljajem 122 milijonov evrov, namerava manjkajoči denar dodatno prihraniti z znižanjem stroškov bolnišnicam in drugim izvajalcem za tri odstotke in zmanjšanjem administrativnega kadra v zavodih. Fakin je poudaril, da so sistemske spremembe potrebne čim prej. Kakšne so novosti v zdravstvu po sprejetju megazakona?

Manj javnega interesa 
pri dopolnilnem zavarovanju

Poleg splošnega zmanjšanja pravic v obveznem zavarovanju in drugih ukrepov, naštetih v tabelah, prinašajo manj pravic tudi drobne spremembe. Takšna je zamenjava pojma »medicinsko-tehnični pripomočki« z »zobnoprotetični in medicinski pripomočki«, s čimer so bolniki izgubili »tehnične« pripomočke. Mednje sodi, denimo, pravica do psa vodiča za slepe.

Poleg tega je zakon za uravnoteženje javnih financ spremenil ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju). Nad tem, v EU unikatnem zavarovanju je bil namreč zaradi posebnega pomena zdravja v prejšnjem mandatu Janeza Janše (in ministra za zdravje Andreja Bručana) uveden javni interes, kar je pomenilo, da sta ministrstvo za zdravje in Agencija za zavarovalni nadzor lahko vplivala na dopolnilno zavarovanje. Po odločitvi evropske komisije, ki se z našo ureditvijo ne strinja, so zdaj iz zakona nekateri mehanizmi za uresničitev javnega interesa črtani – odpravljeni so nadzor nad povišanjem premij, soglasje ministrstva za opravljanje zavarovalnih poslov dopolnilnega zavarovanja in soglasje za spremembo zavarovalnih pogojev.

Prepoved podjemnih pogodb za domače zaposlene

Zakon je prepovedal podjemne pogodbe delodajalca (na primer bolnišnice) z lastnimi zaposlenimi, z dovoljenjem direktorja pa bodo lahko delali za drugega (javnega ali zasebnega) delodajalca, a le po izpolnitvi vrste v zakonu zapisanih pogojev. Pri drugem delodajalcu ne bodo smeli izvajati istih storitev kot v domači bolnišnici (konkurenčna dejavnost). Opravljanje konkurenčne dejavnosti, ki ne bo v skladu z zakonom, je razlog za izredno odpoved delovnega razmerja. Javni zavod bo lahko najel zaposlenega od drugod v treh primerih: če ima premajhen obseg storitev za polno zaposlitev, zaradi enkratnega povečanja programa storitev in v primeru, ko z lastnimi zaposlenimi ne more zagotoviti izvajanja programa, ki ga je sklenil z ZZZS. Direktor javnega zavoda bo vsake tri mesece poročal o številu izdanih soglasij svetu zavoda in ministru za zdravje.

Zakon prinaša tudi povezavo treh velikih zbirk podatkov: zdravstvenih, šolskih in sodnih.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
gemini

spet en kup nebuloz. Kot bi zakonodajo pisali debili. Problem zdravstva je v pomanjkanju zdravnikov in če jih je sicer mogoče številčno še kje dovolj, so v času potrebe po njihovi prisotnosti zaradi omejitev, ki jih zakon zgoraj omenja, praktično nedostopni. Kaj lahko stori npr,. zavod, ki ima namesto potrebnih 5 le 3 anesteziologe in se bo kateri od teh treh "požvižgal" na zgoraj omenjeno konkurenčno klavzulo? Ga bo delodajalec odpustil? Jaaaa, pa jaaaadeeee! Pa svizci tudi zavijajo čokolado v folijo, saj vemo, smo videli na TV. Če nikjer drugje, bo zdaj trg delovne sile določal, kaj je konkurenčno in kaj ne in mogoče celo pride v poštev potreba po individualnih delovnih pogodbah!? :-) . V pomanjkanju kadrov, ki kaj znajo, bo treba očitno dopustiti, da kdo dela tudi "domnevno konkurenčne reči" pri drugem delodajalcu, če boš hotel obdržati strokovnjaka vsaj za najnujnejše lastne potrebe. Poleg tega, kako lahko kdo sploh govori o konkureni znotraj sistema, ki omejuje dojavnost s financami po ključu: lahko bi naredili 100, pa smemo le 70, ker je samo toliko plačanega. Konkurenca bi bila, če bi imeli plačanega 120, zaradi odhajanja kadra drugam pa smo sposobni narediti le 100. Celo takšen kader bi težko odustili, ker bi potem kapaciteta sistema padla pod 100, kolikor smo lahko nardili do takrat. Očitno nekateri potrebujejo "ornk operacijo", morda celo zamenjavo rtiti in glave, ki sta jim zrasli na napačnih koncih telesa.

14. maj 2012, ob 12:26:17
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej