Tiskane izdaje
Ljubljana – Poletno vreme ni bilo edino, ki je danes dvignilo temperaturo marsikateremu upokojencu. Že zgodaj zjutraj se je na sedežu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) v Ljubljani nabrala cela kolona nezadovoljnih ljudi, ki so – zaradi varčevalnega zakona – dobili nižjo pokojnino.
Zaposlenim na zavodu te dni ni lahko, izvesti morajo prve korake varčevalnega zakona, ki za nekatere upokojence lahko pomeni tudi do 350 evrov nižjo pokojnino.
Piarovec zavoda Brane Kokot, ki so ga danes z vprašanji »nadlegovali« tudi novinarji, pravi, da zaposleni večkrat na leto hodijo na psihološke treninge, to pa zato, da laže in bolje komunicirajo z razburjenimi strankami.
In teh danes na Zpizu ni manjkalo. Prevladovali so predvsem upokojenci, ki so del delovne dobe in prispevkov pustili v drugih republikah nekdanje Jugoslavije ali kje drugje v Evropi, zdaj pa menijo, da jih je varčevalni poseg okradel. Pred poslopjem zavoda se pletejo žalostne zgodbe, ni pa nujno, da so za vse krivi vlada, država in varčevalni zakon.
Blagomir Višnjić ima 41 let delovne dobe, star je skoraj 61 let, od teh je sedem oddelal v Franciji. Ima 500 evrov pokojnine, 300 evrov kredita, ne ve, kako iz dneva v dan. »Dela pokojnine iz Francije mi za zdaj ne priznajo, ampak se bomo pritožili, upam, da bo kaj zaleglo,« pravi, čeprav ima upanja bolj malo. Zbegano nas je spraševal, na koga naj se – do morebitnega pozitivnega odgovora – obrne, žena mu je umrla, otrok nima. Na center za socialno delo noče, ker ga je sram. Ko ga vendarle prepričamo, da to ni nič sramotnega in naj vendarle poskusi, pokima, se zahvali in odtava v center mesta.
Deset let dela za nič pokojnine
Irena Bukovec je za časa Jugoslavije ves čas v Sloveniji deset let delala za trgovsko podjetje iz Srbije, zdaj pa so ji zaradi tega za 150 evrov znižali pokojnino. Odločna gospa upa, da se je zgodila napaka, sicer bo tožila državo.
»Ne vem, kaj se dogaja, nekoč smo živeli v skupni državi, verjela sem, da je bilo to vprašanje rešeno s sukcesijo in socialnimi sporazumi, zdaj pa tole, ne vem, zakaj so me dali v isti koš s tistimi, ki so dejansko delali v tujih republikah.«
Brane Kokot pred poslopjem zavoda stoično prenaša vprašanja upokojencev, na katera nima dokončnih odgovorov, pri pokojninah gre namreč za stotine takšnih in drugačnih specifik, ki niso nujno povezane z aktualnimi varčevalnimi ukrepi.
»Pri izračunih je vedno možna napaka, zato je dobro, da ljudje pridejo do nas, da vidimo, kakšno je dejansko stanje, napake lahko nastanejo pri vnosu podatkov. Lahko se ne ujemajo tudi kakšni drugi podatki,« sporoča upokojencem.
Ko se takole pogovarjamo, pride mimo gospa, verjetno ena od izbrisanih, ki sicer ne želi govoriti o svoji usodi, navrže nam le, da so jim nekoč izbrisali državljanstvo, zdaj pa jim brišejo še dostojanstvo.
Administrativne napake, ki grenijo življenje
Pri izvedbi posega v pokojnine se dogajajo tudi čisto formalne administrativne napake.
Takšen je, denimo, primer upokojenca s Kosova, ki se sicer izogiba kameram in mikrofonom. Če bo treba, bo šel tudi v Strasbourg, pravi.
Dopis, s katerim so mu znižali pokojnino, ni niti podpisan niti ožigosan, zato meni, da ni veljaven. Prepričan je, da Zpiz, ki izplačuje pokojnine, njegov denar skriva, zato je zahteval, naj mu pokažejo »denarni tok« v Slovenijo, ki da menda na zavodu ponikne.
Dosegel je le to, da so o njegovi zahtevi napravili uradni zaznamek. »Sramota je, da se moram boriti za svoj denar,« meni starejši gospod, predstavnikom Zpiza pa nič ne očita. Ti le izvajajo zakon. Nič ne očita niti državi, temveč konkretno ljudem, ki jo vodijo.
O sramoti govori tudi kmet Franc iz okolice Kamnika. V Ljubljano se je pripeljal, ker je zaradi varčevalnega posega nastala – verjetno tehnična – napaka. Namesto pokojnine, pravi da 270 evrov, so mu izplačali le 120 evrov nekega dodatka. »Pravijo, da bodo uredili, a jim nič ne verjamem,« pravi do centralne oblasti in institucij tradicionalno nezaupljivi deželan.
Za upokojence, ki imajo kakršna koli vprašanja v zvezi z znižanjem pokojnin, so na vseh območnih enotah organizirali posebne svetovalne službe. Svetovalci so jim na voljo vsak delavnik do 15. ure in vsako sredo do 17. ure.
