Prisilno upokojevanje pred ustavne sodnike

Ukinitev varovanih plač bi prizadela 1745 zaposlenih, »prisilno« upokojevanje pa vsaj 800 ljudi.

Objavljeno
31. maj 2012 23.13
Barbara Hočevar,
 Tina Kristan, notranja politika
Barbara Hočevar,
 Tina Kristan, notranja politika

Ljubljana – Danes je začela veljati večina ukrepov, ki jih je vlada pripravila v tako imenovanem superzakonu za uravnoteženje javnih financ. Z vsaj tremi med njimi se bodo ukvarjali ustavni sodniki – sindikati jim bodo danes v presojo poslali člene o regresu, varovanih plačah in »prisilnem« upokojevanju.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je za danes napovedala, da bo vložila zahtevo za ustavno presojo zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) v tistih delih, ki omejujejo izplačilo regresa za letos, ukinjajo varovane plače (za ta dva člena je presojo napovedal že sindikat ministrstva za obrambo SMO, ki je član ZSSS), in za določilo, s katerim ureja prenehanje veljavnosti pogodb o zaposlitvi vsem v javnem sektorju, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Minister za finance Janez Šušteršič se zaradi teh napovedi ne vznemirja: »Sama vložitev ustavne presoje ne zadrži izvrševanja zakona. Ustavno sodišče se mora o tem odločiti, če mu je predlagano. V preteklosti so bili primeri, ko je ustavno sodišče zadržalo izvrševanje kakšnega zakona, če je bila vložena presoja, vendar morajo to utemeljiti s tem, da bi nastale nepopravljive posledice. Mislim, da pri teh členih, o katerih se je govorilo v zadnjih dneh, nepopravljivih posledic ni, da je argumentov za ustavitev veljavnosti zakona zelo malo, da so pa na strani vlade, ki bo o tem tudi vprašana, argumenti nujnosti takšnega ukrepanja in seveda razmer, v katerih je Slovenija v javnofinančnem smislu. Ne pričakujem, da bi bila zaustavljena veljavnost zakona.« Je pa Šušteršič poudaril, da je predlog za odpravo varovanih plač na pogajanjih dala sindikalna stran.

V pokoj prostovoljno?

Po informacijah ministrstva za javno upravo bo konec leta več kot 1220 uslužbencev, zaposlenih v državni upravi, izpolnjevalo pogoje za starostno upokojitev, koliko jih bo še na drugih področjih javnega sektorja, nismo dobili podatka. Pravni strokovnjaki so si bili doslej skoraj enotni v razlagi, da gre posameznik v pokoj lahko le prostovoljno.

Še več, ustavno sodišče je pred nekaj leti že odločalo o tej materiji – pritrdilo je pritožnici, ki je zatrjevala, da izpolnitev določene starosti oziroma števila let pokojninske dobe samo po sebi ne more biti utemeljen vzrok za prenehanje delovnega razmerja; zakon o javnih uslužbencih je US v tem delu razveljavil.
Kakšni bodo zdaj argumenti vlade za upokojevanje, nam z ministrstva za javno upravo včeraj niso odgovorili, so pa v razlagi v ZUJF zapisali, da direktiva sveta 2000 78/ES določa, da »lahko države članice predvidijo, da različno obravnavanje zaradi starosti ne pomeni diskriminacije, če ga v kontekstu nacionalnega prava objektivno utemeljujejo z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, trga dela in poklicnega usposabljanja in če so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni«.

Tisti, ki izpolnjujejo pogoje in se bodo upokojili v dveh mesecih po uveljavitvi ZUJF, bodo prejeli odpravnino v višini treh povprečnih plač, preostalim pa, po ZUJF, pripadata le še dve povprečni plači odpravnine.

Do regresa tudi s tožbami

Posegu v regres (693 evrov bodo dobili le tisti, ki so uvrščeni do 13. plačnega razreda, 484 evrov tisti do 30., 346 evrov tisti do 40., drugim pa regres sploh ne pripada) pa ne nasprotujeta le ZSSS in sindikat obrambnega ministrstva, ki bosta vložila ustavno presojo, temveč tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) in Pergam, v katerem razmišljajo o tožbah. Kako bodo ukrepali, se bodo odločili šele po 1. juliju, ko naj bi bil regres izplačan.

Kaj so varovane plače?

Zdaj prejema t. i. varovane plače 1745 javnih uslužbencev - to so zaposleni, ki so ob uvedbi plačne reforme prejemali višje plače, kakor je novi sistem vrednotil njihovo delovno mesto ali bi jim pripadale glede na stopnjo izobrazbe. Niso jim jih znižali, temveč uvedli varovane plače, ki bi se sčasoma »iztekle« bodisi z napredovanjem bodisi ko bi se vrednost plačne lestvice višala - in bi posameznik dejansko dosegel znesek, ki so mu ga že izplačevali. Varovane plače prejema 278 zaposlenih na ministrstvu za obrambo, med njimi mehaniki za oborožitev - njihovo delovno mesto so z novim sistemom ukinili, brez varovanih plač pa bi prejemali tudi za tri razrede nižjo plačo. Ukinitev varovanih plač, s čimer bo država na mesec prihranila približno 135.000 evrov, je bila tudi ena od točk dogovora, ki ga je 10. maja podpisalo 21 sindikatov, med njimi tudi člani ZSSS.