Tiskane izdaje
Jožef Horvat (SDS): »Zvišanje DDV je korak v napačno smer; hromi gospodarsko aktivnost in zvišuje stopnjo revščine, ki je že zdaj zaskrbljujoča,« je menil Jožef Horvat (NSi). Vlado je opozoril, da si od tega, v času krize najbolj neprimernega ukrepa, ne more obetati dodatnih 250 milijonov evrov proračunskih prihodkov, saj ni upoštevala, da zvišanje DDV spremlja ne le zmanjšanje gospodarske aktivnosti, pač pa tudi zmanjšanje kupne moči in potrošnje.
Zaradi »asocialne komponente« predlogu novele zakona nasprotujejo tudi v SDS. Andrej Vizjak je vladi prav tako očital, da se o zvišanju DDV ni uskladila z gospodarstvom. Slovenijo bo iz krize popeljal le gospodarski zagon, vendar pa dvig DDV praviloma duši gospodarstvo, je opozoril.
S temi besedami je soglašal Franc Bogovič (SLS), ki je še dejal, da bi se v njegovi stranki z zvišanjem DDV strinjali, če bi bili prej izčrpani ostali ukrepi.
V DL imajo z zvišanjem DDV težave, a ga bodo podprli, saj jih je vlada po besedah Katarine Hočevar s tem, ko ga je že napovedala Bruslju, stisnila v kot. »Če zvišanja DDV ne bomo podprli, bo to sporočilo Bruslju, da ne držimo obljub in nismo sposobni sprejeti enostavnih ukrepov, h katerim se je vlada zavezala v programu stabilnosti,« je pojasnila. Ministre je pozvala, naj začenjajo klestiti stroške.
»Socialni demokrati nismo predlagali dviga DDV,« je dejal Matevž Frangež. Novelo zakona bodo podprli, saj se jim zdi zvišanje DDV verjetno najizvedljivejši ukrep za omilitev javnofinančnega položaja. Da bi omilili vpliv tega ukrepa, pa je vladi v razmislek predlagal nekatere prilagoditve davčne politike, denimo dvig splošne olajšave pri dohodnini za najbolj ranljive.
Alojzij Potočnik (PS) je zvišanje DDV opisal kot podporni ukrep drugim politikam, predvsem tistim, ki merijo na gospodarsko rast in nova delovna mesta. Ukrepe znižanja izdatkov je smiselno kombinirati z ukrepom povišanja posrednih davkov, je dejal.
Po predlogu se bo splošna stopnja DDV s 1. julijem zvišala z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, znižana stopnja pa z 8,5 na 9,5 odstotka. »Kaj nam pa preostane? Ima kdo kakšen drugačne predlog?« je vprašala Marija Plevčak (Desus).
Se bo RTV prispevek vendarle zvišal?
Potem ko je matični odbor DZ za finance dopoldne na predlog opozicije iz predloga novele zakona črtal zvišanje mesečnega prispevka za spremljanje programov RTV Slovenije, so poslanske skupine koalicije za sprejem na plenarni seji vložile dopolnilo, s katerim bi se prispevek vendarle zvišal. S tem naj bi RTV Slovenija omogočili nemoteno izvajanje programov, ki jih sicer izvaja samo javni zavod in niso komercialne narave.»Gre za zagotavljanje kakovostnega javnega servisa,« je menila Majda Potrata (SD). Predlog, po katerem bi se mesečni prispevek, ki se je z letošnjim januarjem znižal na 12,11 evra, vnovič vrnil na 12,75 evra, je sprožil široko razpravo o delu in programu javne radiotelevizije. Kako se bodo odločili poslanci, bo znano še danes.
DZ poleg predloga novele zakona o izvrševanju proračunov danes obravnava še tri zakone, ki urejajo plače javnih uslužbencev, potem ko je vlada v ponedeljek z večino sindikatov podpisala dogovor o varčevalnih ukrepih in stavkovni sporazum za to in prihodnje leto.
