Štiri veleposlaništva za dva milijona prihranka

Ljubljana – Napovedi o krčenju slovenske diplomatsko-konzularne mreže postajajo vse bolj realne. Odbor za zunanjo politiko (OZP) je včeraj za zaprtimi vrati obravnaval informacijo o ukinitvi štirih veleposlaništev, konzulata v Düsseldorfu in generalnega konzulata v New Yorku.

Minister za zunanjo politiko Karl Erjavec je že pred časom napovedal, da na ministrstvu za zunanje zadeve resno razmišljajo o zmanjšanju števila diplomatsko-konzularnih predstavništev, da se temu zaradi varčevanja ne bo mogoče izogniti, a da bo vsaka odločitev pretehtana in podrobno analizirana. Na seji OZP je včeraj nastal zaplet, saj so poslanci najprej prejeli precej skop dokument, v katerem je ministrstvo brez resne analize utemeljevalo ukinitev veleposlaništev v Helsinkih, Stockholmu, Dublinu in Lizboni. A se je na razpravi OZP izkazalo, da je šlo le za povzetek gradiva, ki so ga obravnavali in sprejeli tudi na strateškem svetu za zunanje zadeve, ki je svetovalno telo ministra za zunanje zadeve. Pozno popoldne so poslanci dobili dodatno gradivo, ki je precej obrusilo kritične besede. Zvečer pa so ministra Erjavca podprli v nameri, da 1. junija zapre štiri predstavništva. O imenih krajev Erjavec še ni hotel govoriti, je pa namignil, da mediji tipajo v pravo smer.

Pozivi ne zaležejo

Čeprav vse podrobnosti še niso znane, je po doslej znanih informacijah jasno, da MZZ predlaga, da bi štirim odpisanim veleposlaništvom dodali še dva konzulata: generalni konzulat v New Yorku in kozulat v Düsseldorfu. S tem bi državni proračun privarčeval 1,8 milijona evrov, a tolikšen prihranek je mogoče pričakovati šele prihodnje leto, saj bi šest predstavništev dejansko ukinili septembra in oktobra. Iz predloga je razvidno, da bo na področju veleposlaništev zarezala v »periferijo« Evropske unije: Irsko, Portugalsko in Finsko.

Najbolj odmeven pa je napovedani poseg v veleposlaništvo v Stockholmu. Slovenija ima v švedski prestolnici veleposlaništvo od začetka samostojne države. Ta je pokrivala celotno Skandinavijo in baltske države. Zdaj se diplomatsko pokrivanje evropskega severa seli v dansko prestolnico København, ukinitev Stockholma pa bi lahko bil tudi odgovor Švedski, ki je pred dvema letoma ukinilo veleposlaništvo v Ljubljani, in sicer prav tako zaradi varčevanja. Napoved je močno razburila Slovence, ki živijo na Švedskem in so poslali slovenski vladi javni protest. V preteklih dneh jih je obiskala ministrica za Slovence po svetu Ljudmila Novak, ki je potrdila, da zdomci nasprotujejo ukinitvi predstavništva. Njihov ključni argument je, da je Švedska pomembna gospodarska in trgovinska partnerica Slovenije. Proti zaprtju pa je, kot je dejal Novakova, tudi osebje na veleposlaništvu. Čeprav gre za neprijetno zadevo in jo v NSi obžalujejo, drugače ne bo šlo. Denarja namreč ni več, nam je včeraj povedal predsednik OZP Jože Horvat (NSi).

Čakanje na boljše čase

V opozicijski Pozitivni Slovenije dokončnega stališča do predloga MZZ še niso izdelali, ker želijo dobiti več celovitih informacij, pojasnjuje poslanka PS Janja Klasinc. Precej nerazumljivo je, pravi, da vlada sicer zelo poudarja gospodarsko diplomacijo, hkrati pa ukinja edino pravo konzularno predstavništvo, ki se ukvarja izključno z gospodarstvom – to je konzulat v Düsseldorfu, v bogati nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija. Tja Slovenija izvozi za približno 930 milijonov evrov blaga, kar je več kot četrtina vsega izvoza v Nemčijo. Slovenija je ta konzulat ustanovila leta 2010. Že v obdobju ministra Samuela Žbogarja so pripravili več scenarijev, kako racionalizirati mrežo DKP in jo prilagoditi spremembam na globalni ravni. Če so v obdobju 2008–2011 na MZZ še zmogli z zniževanjem stroškov ohraniti sedanjo mrežo in jo celo razširiti (Brazilija), sedanji vladi to očitno ne bo uspelo.