Tiskane izdaje
Ljubljana – Dogovor s sindikati za ublažitev nekaterih ukrepov ne bo vplival na predvideni letošnji proračunski primanjkljaj. Rezerve bomo poiskali drugje, je napovedal finančni minister Janez Šušteršič.
Člani parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko že dva dni zasedajo skoraj dobesedno brez premora, saj morajo tako »superzakon« kot predlog rebalansa sprejeti pred četrtkovo izredno sejo državnega zbora.
Včeraj so obravnavali predlog rebalansa proračuna za letos. Rebalans sledi ukrepom, ki jih vlada hoče izvesti z zakonom o uravnoteženju javnih financ. Ker je vlada v pogajanjih s sindikati privolila v nekatere spremembe predloga »superzakona«, ki imajo tudi finančne posledice za proračun, so stranke koalicije včeraj vložile tudi več dopolnil k rebalansu. S temi dopolnili se, denimo, zvišujejo sredstva za brezposelne, šolstvo in znanstvenoraziskovalno dejavnost.
Finančni minister pa je pri tem poudaril: »Veljavna zakonodaja preprečuje, da bi se z amandmiranjem v državnem zboru povečal primanjkljaj in prihodki. Ker zaradi sprememb nekaterih ukrepov povečujemo odhodke, moramo drugje najti rezerve.«
Predlog rebalansa sicer za letos predvideva 7,942 milijarde evrov prihodkov in 9,014 milijarde evrov odhodkov. Skupaj naj bi torej proračunski primanjkljaj znašal 1,071 milijarde evrov oziroma tri odstotke BDP. Glede na sprejeti proračun novi rebalans predvideva za 1,1 milijardo evrov manj odhodkov, za 752,8 milijona evrov manj prihodkov in 351,2 milijona evrov manjši primanjkljaj.
Šušteršič je ob tem opozoril, da je letos več odhodkov, kot jih je predvideval sprejeti proračun. Slovenija za obresti plača skoraj 200 milijonov evrov več, imela je strošek z referendumom, izplačati mora nadomestila poslancem iz prejšnjega mandata, ki ne sedijo v novi sestavi, nekoliko višje je tudi plačilo v proračun Evropske unije, je naštel minister.
Opozicija je ponovila kritiko napovedanega varčevanja. »V skladu s prevladujočo neoliberalno doktrino se vlada odpoveduje fiskalni politiki kot vzvodu za rast in nova delovna mesta,« je dejal Matevž Frangež (SD) in opozoril, da ta pot pretiranega varčevanja vodi v izgubljeno desetletje. Tudi opozicija je predlagala nekatera dopolnila, denimo povečanje sredstev za novi tir Koper–Divača, za izobraževanje in varstveno-delovne centre, česar pa odbor ni podprl.
Maratonske nočne seje
Razpravo o zakonu o uravnoteženju javnih financ, ki je potekala v znamenju protestov opozicije, množice amandmajev in maratonskih razprav, so začeli v ponedeljek popoldan in se je zavlekla tudi v včerajšnjo noč.
Predstavniki SD in Pozitivne Slovenije so večkrat izrazili nasprotovanje načinu sprejemanja tega »superzakona«. Tako proti temu, da se predpis, ki bo posegel v 45 zakonov, obravnava tako zelo hitro – ob tem so izpostavili opozorila državnozborske zakonodajno-pravne službe, da je besedilo nepregledno in notranje neusklajeno –, kot proti samemu poteku seje odbora, ki so ga nekateri označili za nedemokratičnega. Po zapletih in prekinitvah so njen prvi del končali v torek ob pol štirih zjutraj, ko so »pod streho spravili« 18. člen in jih je čakalo še več kot 300 amandmajev na več kot 240 členov zakona, tako da so po proračunski seji razpravo nadaljevali tudi sinoči. Tako opozicijske kot vladne stranke so amandmirale skoraj vsako točko, pri tem pa je koalicija v skoraj vseh preglasovala SD in PS.
V amandmajih, ki so jih pripravile vladne poslanske skupine, so vključene tako rekoč vse spremembe na prvotni predlog zakona, ki so že znane v javnosti. Je pa en nov, ki bo določeni skupini omogočil, da bo z varčevalnimi ukrepi celo na boljšem, kot je zdaj, pred njihovo uvedbo.
Medtem ko se zaposlenim ženskam nadomestilo za nego in varstvo otroka, torej v času porodniškega dopusta od drugega meseca starosti otroka naprej, niža na 90 odstotkov in se znesek izplačila omejuje na 1,5-kratnik povprečne plače. To pomeni, da nobena mati ne bo prejemala več kot 1350 evrov bruto, ne glede na to, kako visoka je njena plača, bodo tiste ženske, ki niso vplačevale v blagajno in zato niso upravičene do starševskega nadomestila, na boljšem kakor doslej. Starševski dodatek bodo namreč s temi varčevalnimi ukrepi zvišali s 196 na 251 evrov na mesec. Za izplačilo tega zneska ne velja noben cenzus in pripada vsem materam, ki niso zaposlene, ne glede na to, kakšno plačo ima partner in kakšni so dohodki na družinskega člana.
