V pokojninski reformi najbolj izpostavljene izobražene ženske

Bonusi za otroke bodo le še za peščico, na slabšem tudi tisti, ki bodo začeli delati zelo mladi. 

Objavljeno
28. september 2012 22.26
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika

Ljubljana – Pred meseci je del javnosti razburilo razmišljanje ministra Aleša Hojsa o tem, da bi pri višini pokojnine upoštevali tudi število otrok, predlog nove pokojninske reforme pa je povsem v nasprotnem duhu in bo bonuse za otroke omogočal le tistim ženskam, ki so začele delati zelo mlade.

Sindikati – Pergam, KS90 in ZSSS – na primer opozarjajo na tisto skupino delavcev, ki so se zaposlili pred 20. letom in bodo morali za to, da bodo izpolnili oba pogoja, 60 let starosti in 40 let delovne dobe, za pokojnino brez kakršnihkoli odbitkov delati tudi po 44 ali 45 let. Po njihovem mnenju reforma ne upošteva dejstva, kako zgodaj so začeli služiti kruh.

Starši izgubijo več kot ostali

Na drugi strani pa številni strokovnjaki izračunavajo, da bi ZPIZ-2 najbolj prizadel ženske, ki so študirale. »Predlog je napisan tako, da lahko bonus izkoristijo izključno tiste ženske, ki imajo pri 60 letih 40 let delovne dobe oziroma bi jo morale imeti že prej. Piše, da se odšteva od 60. leta, vendar kdor takrat nima izpolnjenih drugih pogojev, nima od česa odštevati in mora tako ali tako delati dlje, po 60. letu pa bonusa ni več. Nekdo, ki je vsaj približno pridno študiral, izpolni 40 let delovne dobe pri 65 letih, zato bi bilo normalno, da se mu bonus odšteva od takrat,« je opozoril Tomaž Merše iz Družinske pobude, ki je izrazil bojazen, da bo ZPIZ-2 za zloglasnim ZUJF že drugi zakon, pri katerem bodo starši izgubili več kot drugi zavarovanci. »Posebej pa popolnoma prezre to, da starši z več otroki v sistem prispevajo več.

Če bi ženska študirala in bi imela štiri otroke, se to po tem zakonu ne bi nikjer poznalo, kot da ni prispevala nič, razen prispevkov v pokojninsko blagajno,« je kritičen Merše. Vladi predlaga, naj sedanji sistem bonusov ostane, če nimajo boljše rešitve – da ga lahko uveljavljata tako mati kot oče (ZPIZ-2 ga praviloma omogoča le ženskam), da se odšteva od 65. leta in da je, kot je zdaj, lestvica progresivna. Po veljavni ureditvi je namreč za enega otroka šest mesecev, za dva 16, za tri 29, po novem pa bo osem mesecev za vsakega otroka, vendar največ do 58. leta.

Bonus samo za ženske, ki so šle zgodaj delat

»Dejstvo, da bodo bonuse za otroke lahko koristile le ženske, ki so šle delat zelo zgodaj, je toliko bolj skrb vzbujajoče, ker je naš pokojninski sistem vzajemen oziroma dokladen in ga vzdržujejo tisti, ki so aktivni zdaj. Če to zanikamo in zabrišemo razlike, pristajamo na čisti zavarovalniški princip. Ni korektno, da se omogoča koriščenje bonusa za otroke samo določeni skupini ljudi, ker je rodnost in število otrok v družini bistveni element, ki prispeva k vzdrževanju pokojninskega sistema,« je poudarila poslanka SD Andreja Črnak Meglič.

Po sedanjem sistemu so časovni bonus za otroke v 80 odstotkih koristili moški, deloma tudi zato, ker so imele ženske ugodnejše pogoje upokojevanja. Megličeva se strinja, da bi se ta možnost za očete, ki so za otroke skrbeli do njihove samostojnosti, ohranili. Tudi bonusa za vojaščino tisti moški, ki so študirali, ne bodo mogli izkoristiti.

Čisti zavarovalni sistem, a selektiven

»Zakon je krivičen do tistih, ki imajo več otrok, in tistih, ki so se izobraževali,« je strnila Črnak Megličeva, ki opozarja, da zakon duhovnikom, ki so opravljali službo pred letom 1983 in niso mogli plačevati prispevkov, vseeno šteje, kot da so prispevke plačevali. »Želijo zgraditi čisti zavarovalni sistem, po drugi strani pa odstopajo od tega, vendar selektivno, kar pa ni pravično,« meni poslanka SD.

Ministrstvo za delo smo prosili za izračune, kaj konkretno bi sedanji predlog v primerjavi z veljavnim pomenil za danes 50-letno intelektualko s tremi otroki in za delavca, ki se je zaposlil pri 16 letih, a so nam odgovorili, da je za izračune še prezgodaj, dokler pogajanja še potekajo. So nam pa pojasnili, da so posebno pozornost namenili osebam, ki so začele delati zgodaj. Na vprašanje, kako odgovarjajo na opozorila, da bodo ženske, zlasti izobražene, po novem na slabšem, pa so sporočili: »Starostno mejo bo mogoče zniževati zaradi otrok in obveznega služenja vojaškega roka, vendar le ob pogoju 40 let pokojninske dobe brez dokupa, in sicer za vsakega otroka osem mesecev (praviloma le ženske) in za dve tretjini obdobja služenja vojaškega roka.« Ali so podrobnost, da se znižuje od 60. leta, izpustili namerno ali zato, ker so bile v pogajanjih kakšne drugačne rešitve, še ni znano.