Tiskane izdaje
Ljubljana – Ob vse glasnejših napovedih, da bo Slovenija konec leta potrebovala mednarodno finančno pomoč, se postavlja vprašanje, ali bo takrat sploh še likvidna in bo lahko izplačevala plače, pokojnine in socialne transferje. V seriji znižanih bonitetnih ocen je državo včeraj doletela še nižja ocena bonitetne hiše DunBradstreet. Vzrok: niz medsebojno povezanih likvidnostnih težav.
Na ministrstvu za finance morebitne nezmožnosti države, da bi konec leta izplačala svoje obveznosti, ne komentirajo. Poleg predsednika vlade Janeza Janše je o tem, kako se bo vlada odzvala na zaostrene finančne razmere, še najbolj jasen minister za javno upravo Senko Pličanič, ki je že napovedal, da bo država svoje finance reševala tudi z odpuščanjem javnih uslužbencev.
Slovenija je globoko zadolžena; konsolidirani dolg države se je od leta 2008 z dobrih osem milijard evrov povzpel na skoraj 17 milijard (leta 2011), napoved finančnega ministrstva pa je, da bo letos še milijardo in pol večji. Pličanič je dejal, da je zmanjševanje mase za plače v javnem sektorju – ki je eden največjih javnih izdatkov – realnost. »Ker smo plače že znižali, mislim, da ostane samo še odpuščanje.« O številkah še noče govoriti, ker se o tem v vladi še niso pogovarjali.
Več bo znanega predvidoma danes, ko bo vlada določala proračun za prihodnje leto, ob njem pa bi lahko že predvidela dodatne posege v javne izdatke.
Najprej zmanjševanje investicij
Ekonomist Tine Stanovnik pravi, da bi ob morebitni nelikvidnosti najprej začeli zmanjševati investicije in druge obveznosti, ki nimajo podlage v zakonih, ekonomist Sašo Polanec pa, da neizplačilo plač, pokojnin in socialnih transferjev ne pride v poštev, možen pa je njihov odlog ali kaj podobnega.
Oba menita, da je kot kratkoročen ukrep nov intervencijski – varčevalni zakon precej verjeten. »Glede na napovedano situacijo so nedvomno ogroženi izdatki za plače, saj je vlada napovedala odpuščanje. Poleg tega se lahko zmanjšajo investicijski izdatki. Ne pozabimo, da Slovenija ni izkoristila možnosti dviga DDV. S tem ima še eno možnost za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, ki jo je izkoristila večina evropskih držav.«
Stanovnik meni, da problem nelikvidnosti ne nastane od danes do jutri: »Če bi se ocenilo, da so likvidnostne težave takšne, da je treba zelo hitro zmanjšati izdatke, bo seveda treba sprejeti ustrezen intervencijski zakon.« Ob tem bi finančno ministrstvo iz bank lahko umaknilo svoje depozite, s čimer bi za nekaj časa zmanjšali potrebe po zadolževanju, ki jih je zdaj zelo težko izpolniti.
»Možnost zadolževanja je zdaj majhna. Slovenija lahko absorbira del proračunskih potreb, ne pa vseh. Banka Slovenije ima nekaj rezerv (več kot milijardo evrov), ki bi jih lahko prenesli v državni proračun,« pravi Polanec.
Nad javne izdatke le z rebalansom
Ključni del strukturnega primanjkljaja – poleg naraščajoče plačne mase v javnem sektorju – povzroča luknja v pokojninski blagajni, ki je že skoraj tretjino pokriva proračun.
Na ministrstvu za finance trdijo, da je kratkoročna likvidnost državnega proračuna zagotovljena. Če bi nastal neuravnotežen proračun, lahko vlada za največ 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov, a ne zakonskih pravic, kot so plače, pokojnine in socialni transferji.
Če se proračun s tem odlogom ne uravnoteži, mora vlada najkasneje 15 dni pred iztekom tega roka predlagati njegov rebalans. Za konsolidacijo javnih financ ministrstvo prav zdaj pripravlja paket zakonodaje za upravljanje državnega premoženja, pokojninskega sistema in trga dela ter paket ukrepov za spodbujanje gospodarske aktivnosti in večanje konkurenčnosti gospodarstva. Na zavodu za pokojninsko zavarovanje se ne pripravljajo na to, da bi konec leta zmanjkalo denarja za pokojnine, za ta namen pa menda lahko najamejo tudi kredit.
Tuja pomoč ni brezpogojna
Najnovejši mehanizem EU, s katerim države lahko prodajajo svoj javni dolg, je za Polanca pozitivna novica. »Toda Evropska centralna banka bo pripravljena odkupovati vrednostne papirje, če bo Slovenija izvedla strukturne reforme. Srednjeročno je ključno povečanje produktivnosti v gospodarstvu in negospodarstvu. V negospodarstvu to pomeni tudi odpuščanje in nižanje stroškov, v gospodarstvu pa inoviranje. Kratkoročno bi sicer gospodarstvo iz krize lahko izvleklo večje povpraševanje, vendar bo to težko, če ne bo novih prilivov iz tujine. Če bi prodaja državnih deležev v podjetjih prinesla dodatna sredstva, bi imela država več manevrskega prostora pri trošenju. A teh prodaj žal ne bomo izpeljali dovolj hitro, tako da se mi zdi, da je edino, kar lahko naredimo, to, kar koristi srednje- in dolgoročno – povečanje učinkovitosti.«
Stanovnik pa opozarja, da tuja pomoč ni brezpogojna, saj lahko prinese tudi to, da se bo Slovenija za daljši čas umaknila z normalnih finančnih trgov, odločilen dejavnik, da se bo izkopala iz dolžniške krize, pa je gospodarska rast. »Brez gospodarske rasti bo Slovenija ves čas v nevarni coni, obsojena na kratkoročne ukrepe.«
