Vlada in policisti zadnjič za pogajalsko mizo

Ljubljana – Tudi včeraj se pogajanja niso končala z dogovorom. Policisti vztrajajo pri referendumu, usklajevanja o kolektivni pogodbi pa bo minister Vizjak – zadnjič – nadaljeval danes. V vladi še upajo, da referenduma ne bo.

Glavni vladni pogajalec Andrej Vizjak je včeraj napovedal, da se bodo o plačnih vprašanjih pogajali le še danes, ko naj bi spet parafirali besedilo sporazuma. V sredo dopoldne naj bi strani potrdili morebitni dogovor in ga popoldne tudi podpisali, to pa bi po Vizjakovem mnenju omogočilo umik referendumske pobude in uveljavitev varčevalnega zakona.

V igri so velike vsote

Vizjak je opozoril, da so policisti s parafo sicer že privolili v vsebino sporazuma, včeraj pa so imeli nove predloge. »Nekateri so za vlado sprejemljivi, nekateri pogojno, nekateri pa niso,« pravi Vizjak. In še: »Razumemo njihovo ambicijo, a oni morajo razumeti naše omejitve. S tem dogovorom ne moremo in ne smemo posegati v nekatere že sprejete odločitve vlade, še posebno kar zadeva enotni plačni sistem, zakon za uravnoteženje javnih financ in že sklenjeni dogovor z drugimi sindikati.«

Vlada je tako pripravljena na kompromis predvsem pri nekaterih specifikah policijskega dela. Na ministrstvu za finance še verjamejo v uspešen konec pogajanj s policisti, v nasprotnem primeru pa imajo pripravljeno vse potrebno, da lahko zahtevo za presojo ustavnosti referenduma pripravijo v najkrajšem možnem času, so nam včeraj pojasnili na ministrstvu. Če zakon, ki so ga policisti z referendumsko pobudo zaustavili, ne bo uveljavljen do prvega julija, to pomeni dodatno več kot 100 milijonov enkratnih izdatkov za regres javnih uslužbencev in letni dodatek upokojencev, opozarjajo na ministrstvu. Večina varčevalnih ukrepov bi sicer morala začeti veljati 1. junija, torej v petek.

Kaj zahtevajo policisti

Po izjavah sindikalistov se pri že parafiranem sporazumu, ki pa so ga člani sindikatov v četrtek zavrnili in s tem sprožili referendumske postopke, zapleta pri zaupanju. »Vsebina dosedanjega predloga sporazuma ne zagotavlja, da bodo stvari tudi uresničene. In to je največji problem,« je po pogajanjih pri Vizjaku povedal predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič.

Predstavnika sindikatov sta se včeraj udeležila tudi pogovora z ekipo ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka, na katerem so usklajevali normativni del kolektivne pogodbe, pogajanja o tarifnem delu, torej o plačnih vprašanjih, pa bo Vizjak nadaljeval danes. Razlike verjetno niso nepremagljive. Zadnji predlog obeh sindikatov je namreč večinoma modifikacija v parafiranem sporazumu že dogovorjenih stvari, policisti pa dodatno zahtevajo, da se policiste v kazenskih postopkih za dejanja, storjena v prostem času, izenači z drugimi državljani.

Prvi podpisani pod referendumsko pobudo Zoran Petrovič včeraj o vsebini pogajanj sicer ni hotel govoriti, pravi pa, da so vladi dali predloge, »o katerih mislimo, da jih je v tej fazi nujno treba urediti, da bi bili lahko še sprejemljivi za članstvo, ki ga oba sindikata zastopata«. Petrovič, ki vodi Sindikat policistov Slovenije, pravi, da si prizadevajo, da bi pri pogajanjih zmagal socialni dialog, po včerajšnjem srečanju na ministrstvu za notranje zadeve ni hotel špekulirati, ali bodo sporazum danes res znova parafirali, v sredo pa podpisali. Referendum še vedno v zraku: če policisti in vlada dosežejo dogovor, bi podpisniki lahko umaknili svojo zahtevo, a da bi zakon začel veljati 1. junija, je vse manj verjetno.

Prvi junij se odmika

Da bi varčevalni ukrepi, ki jih prinaša zakon za uravnoteženje javnih financ, začeli veljati 1. junija, kot je bilo načrtovano, je vse manj verjetno, tudi če bi se vladi in policistom uspelo dogovoriti o sporazumu.

Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI) sicer posebej ne določa rokov o umiku referendumske pobude, nam je pojasnil dr. Igor Kaučič, profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti. Izrecno torej ne ureja vprašanja, ali jo je mogoče umakniti že med zbiranjem podpisov. Določa pa, da pobudniki lahko vložijo že zbrane podpise, kar pomeni, da k temu niso zavezani. S pobudo prosto razpolaga vlagatelj. To pomeni, da je lahko ne vloži – tudi če v sedemdnevnem roku zbere 2500 podpisov volivcev in nato v 35 dneh 40.000 podpisov volivcev za vložitev zahtevka. »Iz tega je zato mogoče sklepati, da vlagatelj tudi med zbiranjem teh podpisov lahko kadarkoli obvesti predsednika državnega zbora, da odstopa od tega in s tem tudi od referendumske pobude,« pravi Kavčič.

Postopek bi nato potekal takole: po ugotovitvi predsednika državnega zbora, da je referendumska pobuda umaknjena (kar bi se lahko zgodilo v enem ali dveh dneh od sprejetja obvestila vlagatelja) in da ni več ovire za razglasitev zakona, tega pošlje predsedniku republike. Ta mora razglasiti zakon najpozneje osem dni po ugotovitvi predsednika državnega zbora o umiku referendumske pobude. »V praksi prevladuje navada, da v takem primeru predsednik republike razglasi zakon takoj ali naslednji dan, ko je o tem obveščen. Nato se zakon objavi v uradnem glasilu, veljati pa začne petnajsti dan po objavi, razen če ni v zakonu določeno drugače. To pomeni, da je vacatio legis (t. i. mirovanje zakona pred njegovo uveljavitvijo) petnajst dni. Na podlagi navedenega je jasno, da ti ukrepi 1. junija nikakor ne morejo začeti veljati,« je razložil dr. Igor Kaučič.

Čeprav člani policijskih sindikatov niso bili edini, ki so se zavzemali za referendum – pri gibanju 15o so denimo zbrali 1700 podpisov v njegovo podporo – pa odločitev o tem, ali bo pri nameri vztrajal, sprejme vlagatelj. »Po ZRLI referendumsko pobudo lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov, s podpisi pa jo mora podpreti najmanj 2500 volivcev. S to pobudo prosto razpolaga vlagatelj pobude, in ne stranka oziroma sindikat. Če se drug sindikat ali podpisniki z njenim umikom ne strinjajo, lahko pred potekom roka vložijo drugo pobudo (v konkretnem primeru je ta rok že potekel), drugih možnosti pa nimajo. Podpisniki pobude so formalnopravno namreč volivci, in ne člani sindikata,« je še povedal Kaučič.