Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada je danes sprejela paket ukrepov, ki jih bo skupaj s programom pakta stabilnosti jutri poslala v Bruselj. P
Ključni krizni ukrep bo tako dvig zgornje stopnje DDV za dve odstotni točki, z 20 na 22 odstotkov in spodnje z 8,5 na 9,5 odstotka, kar je že pred novinarsko konferenco vlade potrdil Gregor Virant.
Predsednica vlade Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufer sta paket ukrepov predstavila na tiskovni konferenci ob 15. uri.
Vsebina tiskovne konference:
Alenka Bratušek: »Verjamem, da razumete, da ukrepov nismo mogli vsakodnevno komentirati. Iskali smo takšno rešitev, ki bo najboljša za vse. Iz obeh sprejetih dokumentov izhaja, da je cilj vlade konsolidacija javnih financ in oživitev gospodarstva. Sprejeli smo tudi odločitev glede prodaje nekaterih podjetij.«
Sprejeti ukrepi:
*1.7. 2013 se uvede višja stopnja DDV (z 20 na 22 odstotkov in spodnje z 8,5 na 9,5 odstotka)
*Z letom 2014 davek na nepremičnine
*Stopnja davka na dobiček se ne bo nižala, kot predvideno
*Davek na srečke
*Zvišanje sodnih taks
*Kriznega davka zaenkrat ne bo
»To pomeni 540 milijonov evrov na prihodkovni strani, približno enak znesek na odhodkovni strani. ZUJF učinkuje tudi letos in bo učinkoval še nekaj prihodnji let«, je pojasnila Bratušek.
Za povprečno družino bo dvig DVV to po besedah Bratuškove pomenilo 2,30 evra dodatnih stroškov na mesec. Seveda pa ni nujno, da se ves dvig prelije v cene, je menila.
»Na koncu je padla odločitev, da v letošnjem letu ne uvedemo kriznega davka, ampak dvignemo DDV, ker to ni začasen, ampak strukturni ukrep. Do konca leta bomo morali s tistimi deležniki, ki bodo morali v javni upravi varčevati, skleniti dogovore. To pa pomeni, da obstaja možnost, da tudi v naslednjem letu kriznega davka ne bo treba uvesti. Ta ostaja rezerva, če se v tem obdobju do konca leta ne bomo uspeli dogovoriti za nižanje odhodkov v javnem sektorju.«
Alenka Bratušek je poudarila, da če ne bi verjela, da program ne bo dovolj, ga ne bi naredila. Po njenem mnenju to ni program, ki bi zadovoljil EU trojko, temveč bo ta program zagotovil suverenost.
Koalicija je dvignila DDV soglasno. Koalicijske stranke so nasprotovale sprejetju obeh ukrepov (dvig DDV in krizni davek) istočasno.
Uroš Čufer:»BDP je od leta 2009 v povprečju negativen. Kriza ni začasna ampak je trajna. Javni dolg je relativno nizek, pod povrečjem EU, kar pomeni, da lahko še kaj ukrenemo. Slovenija je letalo, ki izgublja višino... Vendar ne bi smel kar vsak stopiti v pilotsko kabino. Slovenija za uravnoteženje javnih financ potrebuje trajne ukrepe v višini okoli milijarde evrov. Večina ukrepov mora biti na strani odhodkov in vlada na koncu cilja na dve tretjini ukrepov na strani odhodkov. Razmerje med prihodkovno in odhodkovno stranjo je v tem trenutku polovično. Pripravili smo plan stabilnosti in nacionalni reformni program, a to še ni konec. Pripravili se bodo še dodatni ukrepi.«
Finančni minister je poudaril še, da morajo biti vsi ukrepi sprejeti pred poletjem, prve prenose v slabi banki pa bi izpeljali do konca julija.
Javnofinančniprimanjkljaj se bo po ministrovih ocenah sicer letos in prihodnje leto tudi zaradi stroškov reševanja razmer v finančnem sektorju zvišal za okoli 10 odstotnih točk na približno 65 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Želja vlade pa je, da se na koncu te učinke nevtralizira in se dolg spet zniža na okoli 55 odstotkov BDP. Do tega cilja naj bi prišli z uravnoteženjem javnih financ in delno tudi s privatizacijami.
Bratuškova je poudarila, da izkupiček od prodaje državnih podjetij še ni vključen v nobene izračune o stanju javnih financah.
Nekaj prihodkov se bo v proračun steklo tudi od črnih gradenj. Pravzaprav ne gre za davek temveč za nadomestilo, dokler nelegalno postavljen objekt obstaja, seveda pa to ne pomeni legalizacije, je dejal finančni minister Uroš Čufer.
Javnofinančni primanjkljaj bo letos znašal 7,8 odstotka BDP. Leta 2014 naj bi primanjkljaj po zdajšnjih izračunih znašal 3,3 odstotka BDP, leto pozneje pa se znižal pod tri odstotke BDP.Privatizacija 15 podjetij:
Čufer je dejal, da bo vlada državnemu zboru predlagala postopek privatizacije 15 naslednjih podjetij:
Adria Airways, Elan, Helios, Fotono, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways tehnika, NKBM, Paloma, Cinkarna Celje, Unior, Žito, Telekom, Terme Olimje, Gospodarsko razstavišče, Aero ....
V vseh primerih bo šlo za 100% privatizacijo, kar pomeni, da država v teh podjetij ne bo obdržala nobenih lastniških deležev. O višini pričakovanega izkupička od prodaje državnih podjetij, Čufer ni želel govoriti zaradi morebitnih špekualacij.
Predsednik DL Gregor Virant je takoj po seji vlade povedal, da odločitev vlade glede paketa privatizacije ni bila enotna, saj da so proti glasovali trije ministri iz vrst SD.
***
Dvig DDV je do danes veljal za spornejšega od kriznega davka. Včeraj so mu nasprotovali sindikati in delodajalci, opozicija pa ga je označila kot »smrtni strel za že tako obubožano gospodarstvo«. Tudi koalicijske stranke so bile bolj naklonjene kriznemu davku, ki so ga ocenile za »pravičnejšega« od dviga DDV. SD je še dopoldne DDV omenjala kot skrajno možnost.
