Tiskane izdaje
Ljubljana – Koalicija je že napovedala spremembe pri varčevalnem posegu v izjemne in druge pokojnine, ki je prizadel več kot 26.000 upokojencev. Pri tem jo za zdaj še hromijo politična neosoglasja.
Ključna nasprotnika pri vprašanju, kako, če sploh ublažiti ukrep, sta Državljanska lista in stranka upokojencev Desus na eni strani in minister za delo Andrej Vizjak, ki nad spremembami ni navdušen, na drugi.
Po naših informacijah minister meni, da bi si s popuščanjem pri varčevalnem zakonu odprl nepotrebno fronto pri strukturnih reformah.
Desus se, kot je znano, zavzema za to, da se pokojnine, izplačevane iz proračuna, ne nižajo za nekatere žrtve vojnega nasilja, borce NOB in tiste, ki so v Sloveniji delali za gospodarske družbe s sedežem v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah. Za ublažitev ukrepa se zavzema tudi Gregor Virant.
Koalicija je včeraj poskušala najti rešitev, katerim upokojencem bi s popravki lahko vrnili z varčevalnim zakonom odvzete zneske, a odločitve še niso sprejeli.
Po naših informacijah tehtajo med možnostjo, da bi temeljito prevetrili pokojnine, ki se izplačujejo iz proračuna, in jih dosledno ločili od teh, ki prihajajo iz pokojninske blagajne, nato pa bi jih linearno znižali vsem – približno 160.000 upravičencem do »proračunske« pokojnine. Takšen ukrep bi, recimo, prizadel tudi izplačila upokojencem z azbestozo.
Druga varčevalna možnost bi bile redukcije pri izdatkih iz pokojninske blagajne. To pomeni, da bi odpustek pri pokojninah 26.300 upokojencem plačali vsi drugi, recimo z dodatnim znižanjem rekreacijskega dodatka. Nad takšnim posegom pa ni navdušenja niti v Desusu.
Čeprav so tako ministra Vizjak in Erjavec kot predsednik vlade Janez Janša v zadnjih mesecih večkrat ponovili, da so z zakonom za uravnoteženje javnih financ zniževali samo tiste pokojnine, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih, podatki kažejo, da to ni res.
Udarili tudi po tistih, ki so vplačevali
Med 26.341 ljudmi, ki so 29. julija prvič prejeli znižane pokojnine, ker deloma ali v celoti izhajajo iz proračuna, je največja skupina (8084 ljudi) tistih, ki so bili zaposleni na območju nekdanje Jugoslavije.
Nekateri med njimi so dejansko ves čas živeli v Sloveniji, a so bili pred 31. marcem 1992 v službi v podjetjih, ki so imela sedež v kateri od drugih republik nekdanje SFRJ. Z vsemi državami, razen s Kosovom, je Slovenija podpisala medsebojne sporazume o socialnem varstvu: s Hrvaško leta 1998, z Makedonijo 2001, z BiH 2008, s Srbijo 2010 in s Črno goro letos. S sporazumi so se države zavezale, da vsaka izplačuje svoj delež pokojnine posamezniku, ki je vplačeval prispevke v obe blagajni.
V teh sporazumih pa ni zajetih 8084 ljudi, ki so pokojninsko dobo dopolnili do 31. marca 1992.
»Prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje so jim plačevali v tuji pokojninski sklad, Slovenija pa jim je tudi za to obdobje, ko prispevki niso bili plačani v RS, priznala in odmerila pokojnine, in sicer v višini, kakor da bi bila ta pokojninska doba pridobljena v Sloveniji. Razliko v višini pokojnine, ki jo zavarovanec pridobi s priznanjem dobe iz tujine, pa mora RS pokrivati iz državnega proračuna,« je pojasnil Brane Kokot z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Prav ta del pokojnin iz proračuna so upokojencem zdaj sorazmerno nižali. Po drugi strani pa je res, da imajo tisti, ki so bili zaposleni v podjetjih s sedežem v drugih delih SFRJ, že od sprejetja sporazumov bistveno nižje pokojnine v tistem delu, ki ga prejemajo iz druge države.
