Tiskane izdaje
Morda pa je danes najlepše dopustovati kje v bližini doma?
Na počitnicah, kot pravi angleški kulturolog Fred Inglis, želimo obnoviti svoje občutke iz otroštva, ko se nam je zdelo, da so poletja neskončno dolga, ko smo bili srečni, ko so se nam najmanjše spremembe zdele kot velika avantura in ko ni bilo nobenih skrbi, ki bi težile našo dušo. Podobno razmišlja Bill Bryson, avtor izjemno zabavnih in odličnih knjig o potovanjih, ki je med drugim napisal uspešnico Kratka zgodovina skoraj vsega. »Ko se znajdem v neki tuji državi, se počutim kakor petletni otrok; ne razumem, kaj ljudje govorijo, ne znam prebrati nobenega napisa ali jedilnega lista, ne vem, kako stvari v nekem tujem mestu sploh delujejo, ne vem, kaj bom delal jutri, včasih ne vem niti, kje bom spal, in zelo predrzno hodim čez cesto, ne da bi pogledal, ali od kod prihaja avto. Na potovanjih se naša eksistenca spremeni v serijo zanimivih ugibanj.«
Prvi turisti so bili romarji, ki so množično potovali v svete dežele, v 12. stoletju je bila v latinščini napisana tudi knjiga Mirabilia Urbis Romae, ki je opisovala znamenitosti Rima in velja za prvi turistični vodič. Relikvije, ki so se kar množile, pa so bile na neki način prvi turistični spominki.
Naporna potovanja
Ideja o počitnicah in turizmu, kot ju poznamo danes, ni tako zelo stara in sega v 18. stoletje, ko je predvsem angleška brezdelna aristokracija začela odkrivati renesančna italijanska mesta in se navduševala nad antičnimi templji ob vročem Sredozemlju. Turist je bil nekdo, ki je za nekaj časa zapustil varnost svojega doma in se podal v iskanje novih izkušenj in užitkov, spoznaval je tuje kulture ter zadihal sveži zrak. A potovanja so bila nekoč nevarna in naporna. Angleški pisatelj in dnevničar James Boswell je opisoval, kakšna agonija je bila v 18. stoletju »turistična« pot od Londona do Italije; z ladjo so potovali skozi nemiren Rokavski preliv, na celini presedlali na konje, ker ni bilo cest, so jih čez Alpe na improviziranih nosilnicah prenašali domačini, včasih celo v globokem snegu. Prespali so v nemarnih krčmah ali samostanih.
Revni sloj si počitnic še dolgo ni mogel privoščiti. Leta 1833 je imel na primer delavec v Veliki Britaniji na voljo le dva dni dopusta.
Poplave radovednežev
Turizem je postal ena najbolj uspešnih in razvijajočih se gospodarskih panog. Samo v zahodnem svetu zaposluje 230 milijonov ljudi. Za najboljše, kar pomeni za najbolj zapravljive turiste, veljajo Američani, Nemci in Japonci. Zaradi naraščajočega srednjega sloja se jim po številu približujejo Indijci in Kitajci. Zadnji, če lahko verjamemo različnim lestvicam, spadajo skupaj z Angleži (ki si želijo, da bi bilo tudi v tujini vse tako kot doma), stiskaškimi Francozi ter glasnimi in arogantnimi Rusi med najmanj zaželene turiste.
Cenovno ugodni letalski poleti omogočajo, da lahko potujejo vsi, zato znane turistične destinacije nikoli več ne bodo enake kot nekoč, saj so jih preplavile množice turistov. Domačini se selijo ven iz mest, kot so Benetke (v zadnjih tridesetih letih, se je iz tega mesta izselilo več kot polovica Benečanov), Amsterdam, Firence in Barcelona. Ta mesta ostajajo le prazne lupine, polne znamenitosti, ki jih oblegajo množice. A brez meščanov ni mesta. Barcelona, kjer, tako kot v Benetkah, prebivalci vsak dan protestirajo proti množičnem turizmu, ima dva milijona prebivalcev, lani pa je gostila kar devet milijonov turistov. Zgodi se, da na poletni dan v tamkajšnje pristanišče pripluje 17 velikanskih turističnih križark, ki v mesto izkrcajo 65.000 turistov. Po predvidevanjih bo leta 2020 na počitnice v tujino odpotovalo 1,6 milijarde ljudi.
Množični turizem ogroža tudi številne nekoč rajske otoke. V dokumentarcu BBC je mogoče videti, da turizem krade življenjski prostor številnim ribiškim skupnostim in izjemno pospešuje onesnaževanje. Ena najbolj privlačnih destinacij za mlade je, recimo, tajski otok Ko Pangan, na katerem vsak mesec poteka znameniti Full Moon Party, ena največjih rejverskih zabav. Majhen džungelski otoček takrat zasede okoli 30.000 mladih (za novo leto je tam celo več kot 60.000 turistov), ki si lahko za tri evre kupijo polna vedra alkoholnih pijač in za sabo le v enem večeru pustijo več kot 15 ton smeti.
Nove turistične destinacije
Turistična industrija ves čas išče nove tržne niše, s katerimi bi privabila goste in ki mnogokrat presegajo vse meje dobrega okusa. Poleg naraščajočega spolnega turizma so v zadnjih letih postali izjemno priljubljeni ogledi najbolj revnih četrti v Mumbaju, Nairobiju ali Riu de Janeiru. Ogledovanje revščine je postalo zabava. Prav tako si mnogi privoščijo izlete na nevarna vojna območja ali recimo v Černobil. V porastu je turizem lepotnih operacij oziroma medicinski turizem. Britanci, recimo, na dopust, iz katerega prihajajo z gladkimi obrazi, povečanimi prsmi, novim zobovjem in umetnimi kolki, radi potujejo v Vzhodno Evropo, Tunizijo, Indijo, na Tajsko in Saudsko Arabijo. Vsako leto si kar 400.000 Američanov privošči takšne medicinske počitnice, najraje v Latinski Ameriki.
Tudi gore Himalaje, ki so bile nekoč rezervirane le za najboljše in najbolj izkušene alpiniste, postajajo vedno bolj komercialne, Viki Grošelj tem avanturam pravi visokogorski ekstremni turizem. Gre za neizkušene posameznike, ki si pač takšne izlete lahko privoščijo in zaradi neznanja ogrožajo tako sebe kot vodnike.
Turizem je postal del potrošniške kulture. Aktivnost brez konca, kot temu pravi angleški filozof Michael Foley, saj takoj ko nekaj kupimo, si že zaželimo nekaj novega in takoj, ko se vrnemo iz potovanja, si že spet želimo nekam odpotovati. In kaj je rešitev? Foley predlaga, da je danes, če zares želimo uživati brez gneče in stresa, najbolje uživati v bližini domačega kraja in raziskovati svojo državo.
