Tiskane izdaje
Ljubljana - Pred jutrišnjim glasovanjem o nezaupnici vladi, ki jo je Pozitivna Slovenija v dogovoru s SD, DL in Desusom vložila pretekli teden, je danes kolegij predsednika DZ sklenil, da se bo izredna seja, na kateri bodo poslanci obravnavali nezaupnico in glasovali za mandatarko, začela ob 10. uri.
Seja se bo najprej začela z glasovanjem o kandidatu za predsednika DZ Janku Vebru, sledila bo daljša razprava, ki se bo z glasovanjem o kandidatki za mandatarko Alenki Bratušek verjetno končala šele pozno zvečer.
Poslanke in poslance bo uvodoma nagovoril predlagatelj nezaupnice, pod katero se je prvi podpisal vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer. Sledila bo predstavitev kandidatke za mandatarko Bratuškove in nagovor dosedanjega premiera Janeza Janše.
Predlagatelj bo imel za uvodni nagovor na voljo 15 minut časa, Bratuškova in Janša pa po eno uro. Pozneje, v okviru razprave, in ob koncu izredne seje pa bodo vsi trije imeli še po eno uro časa za pojasnjevanje svojih stališč.
V vladi so sicer predlagali, da bi imel premier Janša na voljo dve uri na začetku razprave ter dve uri med in ob koncu razprave, a takšnega predloga kolegij ni potrdil.
Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je na današnjem kolegiju predlagal, da bi jutri najprej opravili obravnavo reforme trga dela, o nezaupnici pa šele v četrtek.
Večina članov kolegija se s tem ni strinjala zato bo razprava o nezaupnici jutri, razprava o reformi trga dela pa v četrtek. Kot je za medije po seji kolegija potrdil podpredsednik DZ Jakob Presečnik, bo seja verjetno dolga in bo trajala do poznega večera. Glasovanji o predsedniku DZ kot o kandidatki za mandatarko bosta tajni.
Podpora Vebru in Bratuškovi je zadostna
NSi v sredo ne bo podprla konstruktivne nezaupnice. Si pa želijo, da takšno stanje ne bi trajalo dolgo in bi nova vlada čim prej nadaljevala z delom, pravi predsednica NSi Ljudmila Novak. NSi pa prav tako ne bo podprla Janka Vebra za predsednika DZ, saj je bil ta v preteklem letu preoster, je pojasnil vodja poslancev NSi Matej Tonin.
Poslanci DL so se danes soglasno dogovorili, da bodo podprli konstruktivno nezaupnico vladi in predlagano imenovanje Alenke Bratušek za mandatarko, za predsednika DZ pa bodo podprli Janka Vebra, je pojasnil vodja poslancev DL Rihard Braniselj.
Poslanci SLS bodo razen Franca Pukšiča podprli nezaupnico vladi Janeza Janše, ker v vsakem primeru prej ali slej pričakujejo predčasne volitve. Noben poslanec SLS pa ne bo podprl Janka Vebra iz SD za predsednika DZ. Kot je znano, SLS v novi vladi ne bo sodelovala.
O podpori konstruktivne nezaupnice vladi in imenovanju Bratuškove se še nista odločila tudi poslanca narodnih skupnosti, je medijem danes pojasnil poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz. Ob tem osebno ne vidi razlogov, da ne bi podprl imenovanja vodje poslancev SD Janka Vebra za predsednika DZ.
V stranki Desus so včeraj sklenili, da bodo v sredo podprli tako Bratuškovo kot Janka Vebra. Predsednik Karl Erjavec in njegovi podporniki se zavzemajo za to, da bi s Tomažem Gantarjem nadaljevala delo kot zunanji in zdravstveni minister.
Veber in Bratuškova imata tudi podporo stranke SD, kar zadostuje za njuno izvolitev. Veber je danes sicer dejal, da jutri podporo lahko dobi, kljub temu pa je treba počakati na izid glasovanja.
Po sredi
V prihodnjih dneh se bodo nove stranke levosredinske koalicije intenzivno pogovarjale o oblikovanju programa nove vlade, v katerih bodo morali preseči veliko razlik v stališčih do usode slabe banke, državnega holdinga in upravljanja javnih financ.
Mandatarka bo morala ministrsko ekipo predlagati v petnajstih dneh. Bodoči koalicijski partnerji podrobnega kadrovskega razreza in delitev ministrstev še niso dokončali, zato nočejo javno govoriti o imenih posameznih ministrov.
Bo pa levosredinska vlada Alenke Bratušek nekoliko drugačna od desnosredinske Janeza Janše (SDS). S spremembo zakona o vladi nameravajo spet vzpostaviti ministrstvo za kulturo kot samostojen resor, ki ga bodo predvidoma ponudili predstavnikom civilne družbe. Druga opaznejša sprememba pa bi se utegnila zgoditi v pravosodju. Nekatere stranke se namreč zavzemajo, da bi pristojnost za omenjeni resor z notranjega ministrstva spet prenesli na pravosodno ministrstvo.
