Ali je trenutna storitev osebne asistence primerna?

Volitve 2014: Bralci sprašujejo, stranke odgovarjajo. Tudi o pravicah invalidov in financiranju invalidskih organizacij.

Objavljeno
01. julij 2014 13.56
Posodobljeno
09. julij 2014 12.00
Plesna predstava z invalidi Ljubljana 31.5.2014
Ni. Č., Delo.si
Ni. Č., Delo.si

Bralcem Dela.si smo ponudili možnost, da vsem strankam, ki bodo sodelovale na predčasnih parlamentarnih volitvah, postavijo vprašanje, ki jih najbolj žuli. Odgovorov niso posredovali le Zeleni Slovenije. Na volitvah bo sicer skupaj kandidiralo petnajst strank. Odgovore objavljamo v celoti.

Bralec Venčko je strankam namenil tri vprašanja: o ureditvi osebne asistence, pravicah invalidov in problematiki financiranja invalidskih organizacij.

Poznate trenutno ureditev storitve osebne asistence; in ali se vam zdi primerna oz. zadovoljiva (prosim konkretizirajte s + in -)

Državljanska lista (DL): Brez odgovora.

Piratska stranka Slovenije (PSS): Trenutna ureditev je premalo znana.

Koalicija Združena levica: Osebno asistenco smatramo kot človekovo pravico in menimo, da mora biti osebna asistenca urejena na sistemski ravni kot ukrep za preprečevanje diskriminacije in segregacije oseb z invalidnostmi, ki si z lastno in svobodno izbiro želijo neodvisnega življenja. Žal v Sloveniji, kljub ratifikaciji Konvencije OZN o pravicah invalidov, od leta 2008 pa do danes to področje ni sistemsko urejeno. Posledično je delež oseb, ki so upravičene do osebne asistence, bistveno manjši od deleža teh oseb v državah, kjer je področje primerno urejeno, kot na primer na Švedskem. Med prvimi ukrepi bi bilo treba upoštevati pobudo civilne družbe in v postopek uvrstiti Zakon o osebni asistenci. Za zanesljivo in neodvisno delovanje osebne asistence je ključnega pomena zagotavljanje rednega financiranja, hkrati pa mora biti zagotovljen primeren, neodvisen in nepristranski nadzor nad kakovostjo izvajanja programov osebne asistence.

Slovenska demokratska stranka (SDS): Trenutno je osebna asistenca urejena v obliki "družinskega pomočnika". Poznamo tudi pomoč na domu, pomoč za doma in socialni servis, vendar slednje tri ne moremo šteti kot pomoči osebne asistence. Sedanja osebna asistenca je morda primerna zgolj z vidika možnosti financiranja, vendar se v praksi kažejo nekatere pomanjkljivosti. Družinski pomočnik je oseba, ki ima stalno bivališče na istem naslovu kot invalidna oseba, kar pomeni, da so zmožnosti invalida za samostojno življenje otežene. To pa ni cilj, ki ga zasleduje Konvencija ZN o pravicah invalidov. Prednosti, ki jih prinese osebna asistenca, so v tem, da lahko upravičenec sam izbere sebi primernega asistenta, ki se izobrazi po željah in potrebah upravičenca. Prav tako ima uporabnik večjo možnost usmerjanja asistenta po svojih dnevnih potrebah, kar uporabniku nudi večjo neodvisnost.

Nova Slovenija (NSi): Sedanja ureditev, ko se osebna asistenca financira v okviru programa Asistentka / Asistent bom in s sredstvi FIHO, nikakor ni primerna. Na ta način ni moč zagotoviti asistence vsem invalidom, ki jo potrebujejo. V Novi Sloveniji se zavedamo izrednega pomena osebne asistence za neodvisno življenje najtežje oviranih invalidov. Zato smo se v programskem dokumentu 'Odgovori za prihodnost' zavezali, da bomo podpirali samo take ukrepe, ki so »usmerjeni v omogočanje samostojnega življenja« invalidov, med njimi smo izpostavili tudi osebno asistenco. Asistenco je torej treba urediti na sistemski način (v samostojnem zakonu ali pa kot posebno poglavje v zakonu, ki bo urejal dolgotrajno oskrbo).

Zavezništvo Alenke Bratušek (Zaab): Osebna asistenca se v Sloveniji žal še vedno izvaja preko različnih programov osebne asistence za neodvisno življenje, pomoči in nege, programov podpore in podobnih programov, ki pa so zaradi narave projektnega financiranja negotovi. Letos so bila tako zagotovljena sredstva za izvajanje programov socialnega varstva v obdobju 2014-2018, med programi je tudi program podpore za neodvisno življenje invalidom.

Stranka Mira Cerarja (SMC): Seznanjeni smo s sedanjo ureditvijo osebne asistence in tudi prizadevanji za posebno zakonsko ureditev tega področja. Do tega vprašanja smo v naši stranki že zavzeli stališče, da ga je nedvomno potrebno sistemsko urediti, zagotoviti enotne pogoje za dostop do storitve, ki omogoča kvalitetno življenje tudi najtežjim invalidov izven institucij ter stabilno financiranje. Ureditev področja osebne asistence pa načrtujemo v okviru zakonodaje o dolgotrajni oskrbi, ki je namenjena vsem osebam, ki so dolgotrajno odvisne od tuje pomoči. Pravica do osebne asistence je nepogrešljivi del te zakonodaje, zato mora biti tudi njeno financiranje sistemsko urejeno iz virov dolgotrajne oskrbe. Seveda pa bo celotna ureditev dolgotrajne oskrbe težišče prenesla iz institucionalnih v skupnostne oblike pomoči.

Socialni demokrati (SD): Kot bralec verjetno ve, trenutno osebna asistenca ni sistemsko urejena, kar pomeni, da več zakonov nekaj ureja, nobeden pa ne dovolj. Storitve so (so)financirane večinoma projektno. Sofinancirajo tudi občine, ampak ne vse in ne vse enako. Velik delež pa nosijo nevladne organizacije. V SD se zavzemamo za sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci, ki bi poleg sistemskosti uredil tudi financiranje. Na ministrstvu je zakon pripravljen, sprejet pa naj bi bil do jeseni 2014, a žal zaradi predčasnega prenehanja mandata to ne bo mogoče.

Slovenska ljudska stranka (SLS): Trenutno ureditev in problematiko osebne asistence poznamo. Veliko smo se o teh problemih poučili, ko je bil v obravnavi predlog Zakona o osebni asistenci, ki pa leta 2012 ni bil primeren za nadaljnjo obravnavo, saj naj ne bi bil pripravljen tako, da bi pokrival problematiko v celoti. Takrat je bilo obljubljeno, da se bo osebna asistenca uredila, da se bo sistem prenovil, in da bo torej ministrstvo pripravilo predlog novega zakona. Kolikor vemo, do tega še ni prišlo, kar nas žalosti, saj zmeraj »kratko« potegnejo tisti, ki najbolj potrebujejo pomoč.

Tudi financiranje invalidskih organizacij s strani Fiho kaže na podobne zaključke. Invalidske in humanitarne organizacije so zaradi visokega padca prihodkov z naslova koncesijskih dajatev Loterije Slovenije dobile kar 15 % manj sredstev od prvotno obljubljenih, fundacija pa je lani ustvarila 1,5-milijonski presežek prihodkov nad odhodki. Menimo, da je treba opozorila o nepravilnostih v Fiho jemati resno in da morajo pristojne inštitucije zadevo preučiti, preveriti in ukrepati skladno z zakonodajo, hkrati pa je treba zakonsko urediti financiranje tako, da bodo nepravilnosti onemogočene.

Pozitivna Slovenija (PS): V Pozitivni Sloveniji se zavedamo, da gre v primeru osebne asistence za parcialno rešitev, in jo je potrebno vključiti v sistem dolgotrajne oskrbe.

Naprej Slovenija (NPS): Brez odgovora.

Slovenska nacionalna stranka (SNS): Osebne asistence je premalo, predvsem pa je premalo cenjena in bi morala dobiti svojo pozicijo znotraj obstoječega zdravstvenega in socialnega sistema.

Desus: Sistem osebne asistence je možno izboljšati.

Verjamem: V stranki Verjamem zagovarjamo načelno stališče, da je nujno pri oblikovanju vseh rešitev, ki zadevajo posamezne družbene skupine, v kar največji meri upoštevati izkušnje ter predloge skupin, ki jih posamezni predlogi obravnavajo. Enako velja za rešitve, ki bi olajšale vsakodnevne tegobe invalidov. Nič o invalidih brez invalidov!

***

Kaj konkretno bi iz konvencije ZN o pravicah invalidov implementirali kot prioritetno?

Državljanska lista (DL): Brez odgovora.

Piratska stranka Slovenije (PSS): Ne pozanamo detaljno, takoj, ko bo mogoče, se bomo vsedli in dorekli s strokovnjaki s tega področja.

Koalicija Združena levica:

Slovenska demokratska stranka (SDS): Najprej je potrebno v celoti implementirati oziroma izboljšati dostopnost do volilnih postopkov, tj. dostopnost do volišč, da lahko invalidi brez ovir izvršujejo svojo volilno pravico. Na pomanjkljivosti v zvezi z dostopom do volišč in možnosti glasovanja, je opozorila že opazovalna misija OVSE v zvezi z volitvami leta 2011. Nič manj pomembna se nam ne zdijo določila konvencije o samostojnem življenju in vključenosti v skupnost ter o osebni mobilnosti, ki morajo biti predmet zakonodajnih izboljšav, v okviru finančnih zmožnosti in enakega obravnavanja vseh skupin invalidov.

Nova Slovenija (NSi): V 'Odgovori za prihodnost' smo zapisali, da mora »invalidsko varstvo temeljiti na človekovih pravicah«, to je temelj na katerem sloni tudi Konvencija. Nato pa smo izpostavili ukrepe, ki zapisani tudi v Konvenciji in zagotavljajo invalidom samostojno življenje (izobraževanje, zaposlovanje, dostopnost, osebno življenje, življenje izven institucij, primerno visoki prejemki, sofinanciranje aktivnosti invalidskih organizacij) in uresničevanje človekovih pravic (priznavanje poslovne sposobnosti, volilna pravica, zagovorništvo, ipd).

Zavezništvo Alenke Bratušek (Zaab): V zavezništvu Alenke Bratušek poznamo Konvencijo ZN o pravicah invalidov in določilo, da države pogodbenice te konvencije priznavajo enako pravico vsem invalidom, da živijo v skupnosti in enako kot drugi odločajo ter sprejemajo učinkovit in ustrezne ukrepe, ki jim omogočajo polno uživanje te pravice ter polno vključenost v skupnost in sodelovanje v njej.
Predvsem dosledno sledenje določilu, da imajo invalidi enako kot drugi možnost izbrati stalno bivališče in se odločiti kje in s kom bodo živeli - ni potrebe po bivanju v posebnem okolju. Usmeritve in ukrepi politike na tem področju bi morali voditi k deinstitucionalizaciji.

Stranka Mira Cerarja (SMC): Mednarodno ratificirane konvencije so za zavezujoče, zato težko govorimo o izbiri, kaj implementirati. Pravice morajo biti zagotovljene v skladu s konvencijo, vendar se mora standard teh pravic prilagajati dejanskim zmožnostim naše družbe. Pomemben del izvajanja omenjen konvencije so tudi invalidske organizacije, katerim je FIHO eden od temeljih virov financiranja. Po našem mnenju je mogoče sredstva FIHO porabiti bolj učinkovito in transparentno, pa tudi odpraviti zaplete, ki temeljijo predvsem na ozki upravičenosti točno določenih organizacij do teh sredstev. Problem je bolj kompleksen, zato ne želimo dajati dokončnih predlogov o spremembi ureditve, pa vendar se zavzemamo za namensko opredelitev teh sredstev - deloma za financiranje samih organizacij, deloma pa za same projekte, ki invalidom prinašajo novo kvaliteto življenja z namenom, da postanejo sistemske rešitve. Projektna sredstva pa morajo biti širše dostopna, prav tako pa je potrebno po eni strani sprostiti pogoje za dostop do teh sredstev in po drugi strani zaostriti nadzor na učinkovitostjo njihove porabe.

Če je naša splošna usmeritev v bolj stabilno financiranje nevladnih organizacij s poudarkom na skupnostnih oblikah pomoči, potem je tudi FIHO sredstva potrebno nameniti tako, da bodo zagotavljala stabilno financiranje programov in organizacij, ki poudarek dajejo skupnostnim oblikam pomoči, ob strogem preverjanju učinkovitosti porabe sredstev in zadovoljstva uporabnikov s tako financiranimi programi in organizacijami.

Socialni demokrati (SD): Glede prioritet iz Konvencije ZN se nam, poleg doslednega uresničevanja človekovih pravic, ki veljajo za vse (kamor sodi tudi prepoved izkoriščanja, spoštovanje zasebnosti idr.), zdi izjemno pomemben poudarek mobilnosti in vključenosti invalidov v družbo.

Slovenska ljudska stranka (SLS): V odgovoru zgoraj.

Pozitivna Slovenija (PS): Konvencija ZN o pravicah invalidov je v slovensko zakonodajo že implementirana.

Naprej Slovenija (NPS): Brez odgovora.

Slovenska nacionalna stranka (SNS): Brez odgovora.

Desus:Določila tako pomembne konvencije, kot je Konvencija OZN o pravicah invalidov, težko rangiramo kot bolj ali manj prioritetna. Vsi elementi konvencije so izjemnega pomena, saj zagotavljajo ključni mednarodnopravni instrument za zagotavljanje enakosti in nediskriminacije oseb z invalidnostjo.

Vsekakor pa se nam zdi pomembno, da se naredi vse, da se ohranja delovna mesta, namenjena invalidnim osebam, saj so le-te v času gospodarske in finančne krize še posebej ranljive. Prav tako velja okrepiti aktivnosti ozaveščanja prebivalstva o vprašanjih invalidnosti, o pravicah in posebnih potrebah teh oseb. Menimo tudi, da bi se bilo potrebno resneje in bolj sistematično lotiti področja duševnega zdravja.

Verjamem: Kot vse konvencije, tudi Konvencija ZN o pravicah invalidov temelji na načelih, njihova realizacija pa ostaja v pristojnosti držav sopodpisnic konvencije. V stranki Verjamem bi prvenstveno pristopili k sprejemu rešitev, ki izhajajo iz načel spoštovanja prirojenega dostojanstva in osebne samostojnosti, nediskriminacije in enakosti možnosti, dostopnosti, spoštovanja razvojnih sposobnosti invalidnih otrok ter spoštovanja pravice invalidnih otrok do ohranitve njihove identitete.

***

Poznate problematiko financiranja invalidskih organizacij s strani Fiho? Vidite v čem problem? Če da, kako bi ga v vaši stranki reševali, če sploh?

Državljanska lista (DL): Brez odgovora.

Piratska stranka Slovenije (PSS): Ne pozanamo detaljno, takoj, ko bo mogoče, se bomo vsedli in dorekli s strokovnjaki s tega področja.

Koalicija Združena levica: Problem je predvsem v neustrezni zakonski ureditvi in s tem tudi v odsotnosti primernega, neodvisnega in nepristranskega nadzora nad kakovostjo izvajanja programov. Reševali pa bi ga z ureditvijo sistemske zakonodaje in vzpostavitvijo potrebnega nadzora nad delovanjem sistema, kjer pa ne sme manjkati vključenost vseh deležnikov, od lokalnih skupnosti in interesnih organizacij do izvajalcev storitev in njihovih uporabnikov.

Slovenska demokratska stranka (SDS): Preko sej Odbora za delo, družino, socialne zadeve smo se seznanili z razlogi, zaradi katerih se financiranje invalidskih organizacij s strani FIHO razume kot netransparentne.
Zagovarjamo stališče, da morajo biti vsaka javna sredstva porabljena transparentno in nediskriminatorno, vendar moramo hkrati upoštevati določeno avtonomijo FIHO pri odločanju o financiranju. V kolikor se člani FIHO ne bi mogli dogovoriti med seboj o financiranju, ki bi ustrezalo večini članov, bi predlagali, da se bolj podrobno in natančno določi konkretna merila in kriterije v soglasju z vsemi člani FIHO, hkrati pa bi uredili tudi možnost pritožbe pred neodvisnim organom glede uporabe teh meril.

Nova Slovenija (NSi): Delovanje fundacije poznamo in ga redno spremljamo. Sredstva FIHO so izjemno pomembna za invalidske in humanitarne organizacije v Sloveniji, saj omogočajo njihovo delovanje, nujno potrebne investicije in pa izvajanje programov, ki so namenjeni invalidom in drugim ljudem v stiski! Zato morajo biti sredstva stabilna in redna. Tudi v prihodnje naj se zagotavljajo iz iger na srečo - potreben pa je nadzor nad nezakonitimi igrami na srečo na eni strani, na drugi strani pa nad porabo teh sredstev v invalidskih in humanitarnih organizacijah.

Zavezništvo Alenke Bratušek (Zaab): V odgovoru zgoraj.

Stranka Mira Cerarja (SMC): V odgovoru zgoraj.

Socialni demokrati (SD): Problematiko financiranja invalidskih organizacij s strani FIHO poznamo. V SD menimo, da ni prav, da o razdeljevanju sredstev odločajo tisti, katerih organizacije so same največje prejemnice. Poleg tega se prevelik delež namenja delovanju organizacije, ne pa projektom. Zato je treba zagotoviti objektivnejše kriterije razdeljevanja sredstev in tako omogočiti, da se sredstva učinkovito namenjajo tistim, za katere je bil FIHO sploh ustanovljen. Invalidom in prejemnikom humanitarne pomoči torej.

Slovenska ljudska stranka (SLS): V odgovoru zgoraj.

Pozitivna Slovenija (PS): Da. V preteklosti je financiranje s strani Fiha dobilo negativno mnenje Računskega sodišča. Z zadnjo spremembo zakonodaje, ki upošteva ta opozorila, bo financiranje postalo preglednejše, kar je tudi naš cilj.

Naprej Slovenija (NPS): Vse se mora uresničevati preko varuha človekovih pravic v Sloveniji, sodstva in državnega zbora.

Slovenska nacionalna stranka (SNS): Financiranje invalidnih organizacij je popolnoma zgrešeno in ne upošteva, da je tudi na tem področju demokratizacija družbe prinesla kopico novih organizacij, ki pa niso enakovredno financirane. Določiti bo potrebno nove kriterije za razporejanje sredstev ter pod drobnogled vzeti poslovanje FIHO.

Desus: V stranki DeSUS si želimo, da bi se invalidske organizacije poenotile glede financiranja invalidskih organizacij. Neenotnost invalidskih organizacij na tem področju namreč predstavlja največjo oviro za ureditev tega področja. Želimo si, da bi bila sredstva za delovanje razdeljena pravično.

Verjamem: Glede financiranja invalidskih organizacij zagovarjamo načelno stališče, da se sredstva razdaljujejo na podlagi transparentnih kriterijev in na način, ki bo posameznim društvom invalidov zagotavljal potrebna sredstva za njihovo delovanje.