Tiskane izdaje
Ljubljana – Na prihajajočih volitvah imajo največ možnosti Lista Gregorja Viranta, Janševa SDS in Jankovićeva Pozitivna Slovenija, kaže anketa Dela, opravljena v tem tednu. Vse preostale stranke so se odrezale veliko slabše.
Na vprašanje, katero od strank bi volili, če bi bile jutri volitve, je največ anketiranih odgovorilo, da bi to bila Lista Gregorja Viranta – 18,8 odstotka. Sledi ji SDS s 17,7 odstotka glasov. Na tretjem mestu pa je Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija, ki bi jo volilo 15,2 odstotka vprašanih.
Daleč za prvo trojico je na četrtem mestu SD Boruta Pahorja s 5,4 odstotka glasov. Presenetljivo je na petem mestu s 3,4 odstotka Stranka mladih Slovenije – Zeleni Slovenije, ki jo vodi Darko Krajnc. Sledi Desus Karla Erjavca, ki mu je svoj glas prisodilo 2,9 odstotka anketiranih. Po 2,1 odstotka glasov sta dobila Nova Slovenija in Stranka za trajnostni razvoj – TRS. Za Jelinčičevo SNS se je izreklo 1,7 odstotka, za LDS 1,5 odstotka in za SLS 1,2 odstotka vprašanih. Na koncu seznama sta Zares z 0,2 odstotka in Gibanje za Slovenijo z 0,1 odstotka glasov.
Da ne bi volili nobene od navedenih strank, je odgovorilo 1,2 odstotka anketiranih, da se sploh ne nameravajo udeležiti volitev, pa 6,3 odstotka. Z ne vem je na vprašanje, koga bi volili, odgovorilo 20,4 odstotka vprašanih.
Trije veliki in veliko majhnih z negotovim izidom
Tri stranke - Lista Gregorja Viranta, SDS in Lista Zorana Jankovića -, so v igri za prevzem vodilne vloge po volitvah, a kaj bo z drugimi, je po rezultatih te ankete težko napovedati. Zanesljiv vstop v parlament, čeprav z majhnim številom poslancev, lahko napovemo le še Socialnim demokratom. Vse druge stranke morda ne bodo dosegle parlamentarnega praga. Kar osem strank je namreč dobilo manj kot tri odstotke glasov. Večina med njimi so sedanje parlamentarne stranke, take, ki so bile v preteklosti med vodilnimi, denimo SNS, LDS, SLS, Zares.
Presenečenje tokratne ankete je dobra uvrstitev Stranke mladih Slovenije – Zelenih Evrope, ki ji predseduje Darko Krajnc. Prejela je sicer skromnih 3,4 odstotka glasov, a se je uvrstila na peto mesto in prehitela stranko Desus. Tiste anketirance, ki se niso opredelili, so v anketi vprašali še, katera stranka jim je najbližja. Seštevek prvih in drugih glasov ni bistveno spremenil razmerja med strankami. Tako je Virantova lista v seštevku dobila 20,8 odstotka, SDS 18,6 odstotka in Pozitivna Slovenija 16,5 odstotka glasov, Zares pa, denimo, še vedno zgolj 0,4 odstotka.
V Delu Stik so naredili tudi izračun, ki upošteva samo opredeljene glasove (ne upošteva tistih, ki ne bi šli volit ali so odgovorili z ne vem). Ta izračun pokaže, kakšen bi utegnil biti izid volitev, kjer štejejo samo tisti, ki pridejo na volitve in oddajo svoj glas. Po teh podatkih bi se v parlament uvrstilo šest strank: Lista Gregorja Viranta – 26 odstotkov, SDS – 24 odstotkov, Pozitivna Slovenija – 21 odstotkov, SD – 8 odstotkov, SMS in Desus – oba po 4 odstotke. Preostale stranke so dobile manj kot štiri odstotke, kolikor znaša parlamentarni prag.
Pri razlagi teh podatkov je treba upoštevati, da je tako veliko strank dobilo tako majhne deleže. Že odstotna točka več ali manj bi namreč lahko precej spremenila razporeditev strank.
