Drugo televizijsko soočenje (V ŽIVO)

Drugo televizijsko soočenje spremljamo v živo z blogom. Se bodo razmerja moči med kandidati spremenila?

Objavljeno
25. oktober 2012 22.46
Delo.si
Delo.si

Kaj je po vašem mnenju vaša največja napaka?

Zver: Kot človek imam ogromno napak in tudi ogromno dobrih lastnostih.

Vaša največja lekcija v politiki?
Zver: Ko nisem bil izvoljen za poslanca in sem si tega srčno želel.

Vaša največja napaka v mandatu in na splošno?

Türk: Da nisem takrat, ko je bila grožnja z referendumom leta 2011, šel na tiskovno konferenco in zahteval da se stvari vrnejo na pogajanja.

Pahor: Da sem zaupal ljudem, ki tega niso vredni. Ampak me ta napaka ne izuči. Ko nehate verjeti v ljudi, ne sodite več v politiko.

Bi tudi vi z lastno roko odstranili lisice iz avtomobila kot je to storil Janković?
Türk: Ne.

Borut Pahor, gledalec Jani Hočevar vas sprašuje o vaši kampaniji. Bi bili dva meseca pripravljeni živeti s plačami ljudi s katerimi delate?

Pahor: Tudi to je mogoče. Če je to zgled, da smo vsi družbeno odgovorni, sem to pripravljen narediti stokrat. Torej Da.

Kaj najbolj cenite pri protikandidatih?

Türk: Vztrajnost.

Zver: Konkurenčnost in sposobnost.

V studiu so se soočili tudi podporniki kandidatov:

Zver: Barbara Brezigar, Jernej Vrtovec

Türk: Spomenka Hribar, Rajko Kenda

Pahor: Igor Lukšič, Anja Kopač Mrak

Varčevanje?

Vrtovec: Predsednik države mora znati varčevati. Türk je za pot v Sarajevo porabil 90.000 evrov, to je 360 mesečnih obrokov za vrtce. V Sarajevo bi morali iti z avtomobilom.

Türk: Leta 2008 se je zgodil prvi uradni obisk v BiH po 6 letih. Bil sem v Sarajevu, Mostarju in Banja Luki. Predsednik republike je bil izključen iz dogovora od najemanja letal zaradi spora Drnovška in Janše. Ko sem izvedel za to, da je toliko stalo, sem zamenjal ljudi in zmanjšal stroške urada predsednika urada. Iz tega primera se dela splošni zaključek, bodimo obzirni in vidimo vse vidike neke zgodbe. Stroške sem zbil na raven stroškov urada predsednika republike na leto 2002, za 40 odstotkov smo znižali stroške.

O sodnem sistemu. Ali je primerno, da predsednik vlade izraža mnenja o sodiščih, primer Patria. Ukrajina?

Zver: Če pogledamo primer, bi težko prišli do drugačnega zaključka. Primer Patria sloni na krhkih temeljih. Štiri leta so se trudili za človeka, ki je cenjen v tujini, prejema nagrade v tujini ima velik ugled v institucijah EU in se ga tako obravnava. Menim, da primerjava Slovenije in Ukrajine na sodiščih drži.

Pahor: V svojem mandatu nisem komentiral predsednika republike in sodnega sistema. Zavaroval sem Brezigarjevo, da ni bila plod političnega pritiska.

Hribar: Janša je spoštovan po svetu, da ni bil procesiran za preprodajo orožja je odgovorna Barbara Brezigar. Velik madež je odnos do izbrisanih. 20.000 ljudem smo uničili življenje.

Brezigar: Insinuacija, da je nekdo trgoval z orožjem je treba dokazati na sodišču. Kot državna tožilka nisem vodila teh postopkov, pri tem nimam nič.

Türk: Sodišča zahtevajo spoštovanje njihove avtoritete. Dela sodišč ne smemo komentirati na način, da se ruši njihova avtoriteta. Komentarjev nespodobnih je bilo veliko, v politiki prakso, žargon, neprimerno kritiko opustiti. Sodno vejo oblasti spoštovati in čuvati njeno avtoriteto, ta je dragocena za državo.

Koga bi predlagali za mandatarja?

Zver: Odvisno od volilnega rezultata. Ko nekdo zmaga na volitvah, mora zmagovalcu ponuditi mandatarstvo. Pri nas pa velja načelo nedolžnosti do obsodbe.

Türk: Za razliko od obeh protikandidatov, menim, da je treba imeti v politiki strožje kriterije. Postaviti strožje standarde kot za običajne državljane. Na pravnomočno obsodbo se čaka več let, v tem času pa se lahko ustvari veliko nezaupanja. Zoran Janković je moj podpornik, tudi Pozitivna Slovenija, podpira me 7 političnih strank.

Brezigar: Želim si predsednika, ki ne bo komentiral odprtih kazenskih postopkov. Glede morebitne tolerance do kaznivih dejanj pa treba reči, da je tu vloga predsednika pomembna. Ni prav, da se predsednik države vtika v konkretne primere, da pa uporablja enake vatle za vse ljudi, ki se znajdejo v kazenskih postopkih.

Türk: V primeru poslanca Meršola sem povedal isto kot pri Vogrinu. V Demokraciji sem izjavil, da sta primera ista, a se tega ne opazi. Meršol bi moral razmisliti o svoji odgovornosti. Vsak posameznik je odgovoren zase, mora ravnati sam po moralnih principih. Nihče ne more ravnati moralno za drugega, vsak poslanec mora razmisliti zase.

Hribar: Gre za nesporazume, da je predsednik za vse povezovalen. Predsednik je predstavnik institucije in demokracije. Ko se govori, da mora povezovati vse Slovence, mora danes predsednik iskati ravnotežje med levico in desnico, da bomo lahko dihali. Šele potem bomo lahko dejali, da je povezovalen. Kučan je bil pri tem uspešen. Primer, zakon o plebiscitu.

Zver: Predsednik republike mora biti državnik in predstavnik vseh državljanov. Enake vatle imeti do levih in desnih, imeti ravnovesje. Kučan ni bil idealen predsednik, ki bi znal najti ravnovesje v politiki.

Pahor: Želim doseči v politiki neko premirje. Nesoglasja nas sedaj ovirajo, če sta se bila Pučnik in Ciril Ribičič sposobna dogovoriti, bi se morali znati dogovoriti tudi danes.

Kenda: Zver pravi, da mora predsednik z izvolitvijo postati državnik. Še bolje je, če je predsednik državnik še preden nastopi funkcijo.

Imamo predsednika vlade Janeza Janše, ki je na sodišču zaradi Patrie, Janković v kazenskem postopku zaradi Stožic. Gospod Türk, bi predlagali Jankovića?

Türk: Moj kriterij je jasen, ne bom predlagal mandatarja, ki ga bremeni pravnomočna obtožnica na sodišču ali obtožni predlog. Če bi bil Janković v takšnem pravnem stanju, ga ne bi predlagal. To je jasno.

Hribar: Janković pravi, da je vse papirje pokazal in dal, ni kaj več dodati.

Pahor: Danes bi ponovno podprl mandatarja Jankovića. Presunckijo nedolžnosti je treba upoštevati. Janša in Janković do obsodbe nista kriva.

Vas je Janša pustil na cedilu, povabili smo ga v studio?

Zver: Ne, tukaj me spremljata en mlajši spol in še en bolj mlajši spol.

Je čas za prvega demokratičnega predsednika? V čem je Zver bolj demokratičen od Türka?

Brezigar: Zver zagovarja vse tiste vrednote, ki jih je zagovarjal Jože Pučnik. V Sloveniji najbolj manjka občutek za skupno dobro, gledanje na ljudi brez predsodkov. Vse to ima Zver, zato ga podpiram.

Citat J. Drnovška, da ni oblast ne bo podredila funkcije predsednika. Ste branik demokracije?

Türk: Seveda da, zahvaljujem se, da uporabljate moj slogan za skupno dobro. Imamo problem v državi in prakso, ko je vlada vsemogočna. Slišali smo, da bi moral predsednik podpirati vlado, naj poudarim, da predsednik ni propagandni stroj vlade. Predsednik mora biti samostojen in misliti s svojo vlado.

Hribar: Aktualna vlada lastnini vse državne institucije, vse zamenjuje. Zadnja postaja je predsednik, napadi na Türka, tudi s ponarejenimi dokumenti, je vse to, kar skuša početi vlada.

Zver: Vse to so demagoške interpretacije. Dosedanji predsedniki republike so hodili na prste izvršilne oblasti. Širili so svoj vpliv, čeprav nimajo teh pristojnosti. Predsednik republike ni šibak, je izvoljen neposredno, ima neformalno moč. Včasih je vlada odgovorna za vse nima pa vseh mehanizmov. Da bi vlada zmanjševala funkcijo predsednika republike ne drži.

Türk: Nikomur ne stopam na prste, to je bilo nazadnje na plesnih vajah. Predsedniška funkcija je brez izvršnih pooblastil. Je pa pomembno, da predsednik ravna po svoji vesti, to mora vlada razumeti. Bil sem kritiziran,da sem proti reformam vlade. To ni res, podpiram tiste, ki so dobre, kritiziram tiste, ki ne gredo po dobri poti.

Vlade niste uspeli držati skupaj, krivili ste strice iz ozadja? Kdo so ti?

Pahor: Tega ne bom storil. Po svoji vesti sem kot predsednik vlade in predsednik državnega zbora skušal delovati povezovalno. Kot predsednik DZ sem se postavil v interese DZ ne pa stranke.

Lukšič: Strici iz ozadja so vsepovsod. To ni zgodba, v politiki so ljudje, ki so v prvih vrstah in tisti v ozadju z drugačnimi interesi. Pomembno je, da izvolimo predsednika, ki bo zastopal vse državljane. To je Pahor.

Hribar: Jaz sem teta iz ozadja Borutu Pahorju. Mojih pisem ni bral, ne slišal besed, njegov ego je bil prevelik, da bi bil uspešen.

Pahor Hribarjevi: Večno ti bom hvaležen za pismo o spravi, ki sem ga odločno zagovarjal.

Hribar: To je bilo 1998, govorim o tvoji vladi. Izgubili ste veliko volitev, malo ste preveč pretirani in ste brez samokritike.

Bi bili sposobni iti na proslavo, kjer bi bilo veliko rdečih zvezd?

Zver: bil sem na proslavah v boju proti okupatorju. Nekatere proslave so bile korektne. Na miting v Kopru ne bi šel.

Drugorazredna tema huda jama?

Rajko Kenda: tisti, ki želijo razumeti, razumejo. Kandidati povezovanje razumemo drugače. Težko je govoriti,da povezuješ, če ne želiš iti na proslave. Demokracija in socialna varnost zadeva vse državljane.

Pahor: Obiskal sem vsa obeležja umrlih med in po vojni. Vedno sem verjel v povezovanje.

Vrtovec: Türk ni povezovalen, ko je delil državljane na prvo in drugo razredne državljane v hudi jami. Ni se opravičil.

Türk: Sem že dokazal in pokazal, da sem predsednik za vse državljane. A če ljudje nočejo slišati, je težko. Huda jama je primer politične manipulacije. Moja izjava je bila nerodna in odrezava, to sem obžaloval in pojasnil, a se ni hotelo slišati. Položil sem venec pri hudi jami, vsako leto grem na grobišče povojnih pobojev. Nekaj več zdrave pameti in dobronamernosti.

Protesti sindikatov, kaj bi jim povedali?

Zver: Ne bi govoril, da reforme potrebujejo čas, pogovore, ali strategije, kar govori Türk. Menim, da treba ukrepati zdaj, takoj. Sindikatov ta hip ne bi podprl. Demonstracije so sicer legitimne, a v Latviji niso demonstrirali kljub ukrepom. Türk je večkrat blokiral politično stabilnost in enotnost. Pahor je imel veliko možnosti za politični dogovor, bili ste predsednik SD, in sedaj vaša stranka blokira nekatere spremembe, zlasti fiskalno pravilo.

Türk: Latvije ne bi jemal za zgled. Iz Latvije se izselilo 5 odstotkov prebivalstva, prehitri ukrepi in pregloboki lahko povzročijo velike posledice. V Sloveniji preprečiti izseljevanje iz države. Svoboda do izražanja in javnega izražanja je temeljna človekova pravica. Sindikati imajo pravico demonstrirati. Podpiram, da vlada gre v parlament in hkrati vodi pogajanja s sindikati. S pametnim vodenjem pogajanjem je mogoče doseči dogovor. Pozval bi sindikate in vlado, da se dogovorita. Popravil je Zvera, da blokira : govoril sem o ločevanju zrnja od plev, to pa se stori tako, da se pogleda rešitve, ki funkcionirajo. V razpravah ločiti slabe rešitve od dobrih in se osredotočiti na zrnje, ne na plevel. S populističnimi frazami se nisem nikoli ukvarjal, nekateri pa so se.

Pahor: Razumem sindikate in vlado, obe sta nemočni. Sindikati morajo ugoditi članom, vlada pa ne more ugoditi ljudem. Predlagam dogovor političnih strank za izhod iz krize. Hkrati je treba okrepiti socialni dialog in zaupanje med socialnimi partnerji. Zgledi vlečejo, zato če bo politika dokazala, da razmišlja o skupnem dobrem, bodo tudi sindikati razumeli. Sedaj je zadnji čas, morda v letu dni, da dosežemo dogovor, sicer se bo tudi pri sindikatih nehala potrpežljivost in se bodo začeli vlagati referendumi. Predsednik ne sme skrbeti za popularnost, ampak se mora zavzeti za to, kar meni, da je prav. Pahor je impliciral Zveru, da je stal ob strani zlatemu fiskalnemu pravilu do konca, tudi za ceno, da ni več predsednik stranke.

Zvera je izzval, zakaj pred letom in pol ni podpiral pokojninske reforme.

Zver: Pokojninska reforma ni bila reforma, ampak novela za dvig starostne meje za upokojitev.

Pahor: Kar vlada sedaj predlaga je korak naprej, a bo imela učinke le 5 ali 6 let. To ni prava reforma.

Türk: Podpiral sem reforme pred leti, ko so se začeli prvi poskusi in sedaj. Vseskozi sem bil dosleden, tudi to vlado podpiram v prizadevanjih za pokojninsko reformo. Četudi ta reforma ne bo dala rešitev za 30 let, bo dobro če bo tudi za 5 let.


Bi se bili pripravljeni odpovedati pokojninskemu privilegiju po prenehanju predsedniške funkcije?

Zver: Da.
Türk: Da.
Pahor: Da.

Zakaj mislite, da Slovenija rabi vas za predsednika?

Zver: Ker smo v politični blokadi, je treba strniti vrste, vse politične stranke in predsednike strank. Temu ni tako, Türk bi lahko na tem področju lahko storil več. Za politično deblokado so potrebne spremembe.

Türk: Kandidiram, ker mi ljudje zaupajo, funkcijo opravljam že pet let, ankete mi kažejo visoko zaupanje. Živimo v časih demokratičnega zaupanja, ljudje mi zaupajo, zato kandidiram.

Pahor: Imam za seboj surovo izkušnjo, uspešno in neuspešno. Danes lahko prispevam nekaj: smo majhen narod, a lahko skupaj storimo veliko, stopimo skupaj in ostanimo v skupini evropskih narodov.

Kako iz krize? Ali se vam zdi prav, da družina poskrbi za otroke lačne, ne pa država?

Pahor: onemogočiti tiste, ki pomoči niso potrebni. Imam žive izkušnje v delovnih brigadah, kaj ljudje mislijo. Ljudje potrebujejo konkreten prispevek, zlasti pa luč na koncu tunela. Politika mora zdaj stopiti skupaj, da bodo imeli otroci prihodnost.

Türk: Država naj pomaga. Pomoč v obliki malice in kosila v šolah je učinkovita pomoč družinam. V tem primeru je lahko otrok varen v vsakem primeru. Vlada bi morala preučiti, ali je ta ukrep dober in učinkovit in ali potrebuje kakšne izboljšave. Če vlada ugotovi, da so kakšne korekcij, mora vlada popraviti napako.

Zver: Topli obrok so ukinili že v prejšnjem mandatu. V času mojega ministrovanja smo ugotovili, da se najstniška populacija najslabše prehranjuje, zato smo jim želeli omogočiti zdravo prehrano. Imeli smo denar in smo uvedli ukrep tople malice v šolah. Vsi smo dolžni skrbeti za blagostanje otrok, starši in država, če otroci niso tega zmožni.

***

Ob 21.uri se je na komercialni televiziji začelo drugo televizijsko soočenje predsedniških kandidatov za parlamentarne volitve 2012.

Poleg Boruta Pahorja, Danila Türka in Milana Zvera bo voditelj Edi Pucelj soočil tudi njihove podpornike.

Na Delu.si  bomo soočenje z blogom spremljate na tem mestu. Izjave bo beležil notranjepolitični novinar Zoran Potič.

S komentarji se se nam lahko pridružite na Twitterju#soocenje ali pa nam pišete na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Komercialna televizija soočenje tokrat prvič kombinira z merjenjem odzivov na socialnem omrežju Twitter. Z uporabo računalniške in semantične analize vsakega posameznega tvita, ki so jo razdelali za vsako minuto oddaje, je tako mogoče določiti, kako  se "tviteraši" odzivajo na nastope Türka, Pahorja in Zvera.

V jutrišnjem tiskanem Delu pa lahko že preberete komentarja političnih analitikov Božidarja Novaka in Sama Uhana, ki bosta ocenjevala televizijsko soočenje in nastope kandidatov na drugem »spopadu«.