Tiskane izdaje
Bralcem Dela.si smo ponudili možnost, da vsem strankam, ki bodo sodelovale na predčasnih parlamentarnih volitvah, postavijo vprašanje, ki jih najbolj žuli. Odgovorov niso posredovali le Zeleni Slovenije. Na volitvah bo sicer skupaj - v vseh volilnih okrajih - kandidiralo petnajst strank. Odgovore objavljamo v celoti.
Iz organizacije Umanotera so postavili vprašanje:
Kako se boste spopadli z vplivnimi skupinami, ki so že desetletja prisesane na državni proračun?
Državljanska lista (DL): V Državljanski listi smo se spopadli z vplivnimi skupinami, in to bomo počeli tudi še naprej. Po zaslugi ministra Gregorja Viranta svetih krav ni več.
Naprej Slovenija (NPS): Vplivne skupine so mafija in jih tako aretirali in jim takoj sodili na porotnih sodiščih.
Združena levica (ZL): Sedanji sistem odločanja temelji na predpostavki, da je država last ozkih družbenih skupin, ki so si prilastile politično moč preko obvladovanja strank in ekonomsko moč preko privatizacije nekdaj skupnega premoženja. Namesto kozmetičnih sprememb neprave demokracije in stihijskega razbijanja kapitalsko-političnih omrežij se v Združeni levici zavzemamo za celovito prenovo sistema upravljanja z državo in v tem okviru odločanja o skupnih zadevah, to je za postopno uvajanje neposredne demokracije na vse ravni. To
hrati pomeni, da odpiramo javni dialog o tej temi z namenom poiskati korenite rešitve.
Slovenska demokratska stranka (SDS): V SDS smo že večkrat opozorili na klientelistično-prijateljska-politična omrežja, ki delujejo in dobro živijo v času vladanja tranzicijske levice. Menimo, da bi se z vplivnimi skupinami lahko spopadli z reformo pravosodja, ki bi moralo učinkovito sankcionirati takšne zlorabe; z umikom države iz gospodarstva (privatizacija) in s tem onemogočanja političnega kadrovanja v državnih podjetjih; posredno pa tudi s terjanem odgovornosti za slabe kredite v vseh bankah, ki so dobile državno pomoč.
Slovenska ljudska stranka (SLS): Predvsem je treba zagotoviti popolno preglednost javnih naročil in centralizirati naročanje tako na področju investicij, pa v zdravstvu, šolstvu, kot tudi drugod v javnem sektorju, kjer se izgublja največ denarja. Javnosti morajo biti dostopni vsi podatki o naročilih v javnem sektorju, povsem javne morajo biti tudi vse pogodbe in vsi prejeti računi javnega sektorja z vsemi specifikacijami. Samo na ta način lahko razbijemo interesne skupine, ki so v ozadju izredno dobro organizirane za sistemsko črpanje javnega denarja.
Nova Slovenija (NSi): Na strani sprejemanja zakonodaje je eden izmed pomembnih ukrepov poenostavitev postopkov. Interesne skupine in rentniki lahko najbolje uveljavljajo svoje interese v državah, kjer je način oblikovanja in sprejemanja zakonodaje nepregleden ter odprt za nelegalno lobiranje. Povedano drugače: čim manj jasen je način, kako se je oblikovala zakonodaja in kje so viri sprememb, tem laže je modificirati zakonodajo, tako da zagotavlja rento interesnim skupinam.
V Sloveniji sicer obstaja institut obveznega poročanja o lobiranju, vendar pa številke kažejo, da prijavljenih stikov lobiranja skorajda ni. Slednje pa je daleč od resnice. Razkorak med skorumpiranostjo postopkov in procesov ter javno prijavljenim lobiranjem je tako velik, da je popolnoma jasno, da je slovenski mehanizem nastajanja in sprejemanja zakonov popolnoma nepregleden. Posledica je uničenje trga, saj se lahko večji donosi kot na trgu dosežejo, če je zakonodaja ukrojena na poslovne strategije interesnih skupin. Če so te interesne skupine ugnezdene v državnih podjetjih, s katerimi upravlja politika, tako kot je to praksa v Sloveniji, potem je popolnoma jasno, da takšen sistem ne more biti stabilen. Če sistem ni stabilen, pa je jasno, da politika in javna uprava ne opravljata nalog, ki bi jih po definiciji morali. V praksi velja aksiom, bolj kot je administrativni okvir reguliran, več je možnosti za pojav korupcije na vseh ravneh izvajanja regulacij. Vztrajali bomo pri popolni transparentnosti zakonodajnega postopka in pri javnem objavljanju avtorjev pobud zakonodajnih sprememb ter amandmajev. S tem bomo interesnim skupinam preprečili vsiljevanje sprememb pravnega reda v procesu nelegalnega lobiranja. Politična stranka, ki ji ni do tega, da bi obstajala popolna transparentnost postopka oblikovanja zakona, je, logično, zgolj podaljšek rentnikov.
Ključno za sprostitev podjetništva je, da je državna uprava izvajalec regulacij in tisti sistem, ki omogoča izvrševanje zakonov ter predpisov, na čemer temelji stabilnost celotnega sistema. S tega vidika se krščanski demokrati zavezujemo, da bomo prevzemali vse dobre prakse iz tujine, odpravljali zakonske omejitve povsod, kjer se posamezniki lahko prostovoljno dogovorijo med seboj, in odpravljali izvrševanje neučinkovitih nadzorov, katerih posledica je zgolj povečevanje stroškov poslovanja. Prenovili bomo zakonodajo, ki neposredno ovira podjetnost, ustvarjalnost in gospodarski razvoj in je nastala na podlagi lobiranja zainteresiranih posameznikov ali skupin, da bi si tako pridobili privilegiran ali ekskluziven gospodarski položaj ter ekonomsko moč.
Za normalno delovanje regulatorjev je odločilna enostavnost in izvedljivost postopkov, zato bomo krščanski demokrati stremeli k poenostavljanju in ne k hiperregulaciji, ki zgolj zvišuje stroške delovanja regulatorja, poslovanja podjetij in odprtost za korupcijo. Krščanski demokrati trdimo, da regulatorji ne morejo biti politično neodvisni, njihova moč oziroma sposobnost zagotavljanja stabilnosti sistema pa bo nična, vse dokler politika upravlja s podjetji, ki predstavljajo dominantne igralce na trgih.
Pomemben ukrep za preprečitev nedovoljenega vpliva lobijev je zlasti poenostavitev postopkov javnega naročanja. Zagotovili bomo kvote in takšne razpisne pogoje, ki bodo omogočali sodelovanje na javnih razpisih malim in srednje velikim podjetjem. Vsak, ki se prijavi na javni razpis, bo moral razkriti lastniško strukturo. Izbor ponudnika bo moral temeljiti na najbolj gospodarni odločitvi. Sistem javnih naročil bomo poenostavili, debirokratizirali. Naročnikom bomo omogočili in od njih tudi pričakovali odgovorno vsebinsko odločanje.
Naročniki se ne smejo skrivati za formalnimi birokratskimi postopki in pravili, temveč morajo:
-določiti jasne pogoje, standarde in specifikacije, ki ne omejujejo konkurence;
-odgovorno izbirati izvajalce in dobavitelje ali na konkurenčno delujočem trgu ali po kriteriju ekonomsko najugodnejše ponudbe ob izpolnjevanju pogojev in standardov;
-v praksi uporabiti standarde OECD, ki zmanjšujejo verjetnost karteliranja ponudnikov;
-preučiti možnost uporabe razpisa z dražbo navzdol.
Na strani izvajanja zakonodaje pa bomo zagotavljali hitrejše in učinkovitejše delovanje institucij pravne države, zlasti KPK in organov preiskovanja, pregona in sodstva.
Pozitivna Slovenija (PS): Ne želimo špekulirati katere vplivne skupine imate v mislih. Naša stranka je vodila državo v času, ko je Vlada RS sprejela Program Vlade RS za preprečevanje korupcije. V Pozitivni Sloveniji menimo, da je ta program dobra osnova za pregon sistemske korupcije, zato ga podpiramo, kot tudi delovanje KPK. Vendar pa je potrebno za dobro delo pri pregonu koruptivnih dejanj sprejeti ukrepe, ki bi posameznikom omogočili tudi predložitev dokazov, sodišča pa bi morala odločati hitro.
Zavezništvo Alenke Bratušek (Zaab): Spopad z vplivnimi skupinami pomeni predvsem spopad s partikularnimi interesi, ki si skušajo podrediti javno dobro. Zato je potrebno odločno nadaljevati boj proti korupciji in vztrajati pri transparentnosti upravljanja z državnim premoženjem.
Verjamem: Oblikovali bomo transparenten, poenostavljen in vsakomur razumljiv proračun, o katerem bomo na enak način poročali - ter na ta način razkrili vse prejemnike javnih sredstev.
Piratska stranka Slovenije (PSS): To vseakor ne bo lahka naloga, smo se pa pripravljeni z njo soočiti s polno odgovornostjo. Vpliv lobijev in intersenih skupin je treba omejiti in jih regulirati tako, da bo njihovo delo postalo transparentno in pred očmi javnosti. Spremeniti je potrebno zakonodajo na področju javnega naročanja, s podelitvijo jasne pristojnosti in odgovornosti tistih, ki vodijo javcna naročila in absolutno prepovedjo vplivanja politike in vodstvenih delavcev v sam postopej izvedbe javnih naročil. Okrepiti je potrebno Proračunsko sodišče in inšpekcijske službe.
Socialni demokrati (SD): Socialni demokrati napovedujemo oster boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji s krepitvijo integritete, transparentnosti in preprečevanjem koruptivnih dejanj, tako z okrepitvijo vseh sredstev za delo policije kot organov pregona. Zavzemamo se za vzpostavitev neodvisne javne preiskave zlorab v bankah in za pravico državljana za civilni pregon za zaseg nezakonito pridobljenega premoženja. Socialni demokrati podpiramo delovanje KPK in zagovarjamo zaščito njene neodvisnosti. Dodatno k temu se Socialni demokrati zavzemamo za spremembo sistema javnega naročanja, med drugimi bi bilo treba zmanjšati neracionalno zbijanje cen, že več let pa si prizadevamo za centralizacijo javnih naročil, ki bi omogočala večjo preglednost nad pripravo in izvajanjem javnih naročil. Uredili bomo tudi področje evidenčnih naročil, da ohranimo enostavnost, povečamo pa transparentnost in konkurenco med ponudniki, s tem pa bolje investiramo javni denar.
Slovenska nacionalna stranka (SNS): S centralizacijo javnih naročil, preureditvijo zakona o javnih naročilih ter prevetritvijo državne revizijske komisije. V nadaljevanju pa bomo dali delo policiji, tožilstvu in sodstvu.
Stranka Mira Cerarja (SMC): S pravno državo, s transparentnimi in merljivimi kriterjalnimi modeli in centraliziranimi javnimi naročili, pripravljanjem zakonodaje in drugih normativnih aktov znotraj pristojnih ministrstev.
Desus: Odkrit boj proti korupciji in pravna država sta temelj za spopad s temi skupinami. Začet boj je potrebno še nadgraditi in začeti postopke tudi proti »velikim ribam«. Povečati je potrebno tudi osebno odgovornost nosilcev javnih pooblastil, ki omogočajo vpliv skupinam, ki jih omenjate ter spremeniti zakonodajo na področju javnega naročanja.
