Zoran Potič, notranja politika
Ljubljana – V predvolilno tekmo se vse bolj aktivno vključujejo tudi tuji politiki. Predvsem SDS prejema odmevne glasove podpore iz demokrščanskih političnih krogov, nekoliko bolj zadržano pa tudi SLS in NSi. Pri intenzivnosti povezav s sestrskimi strankami jim lahko konkurira le še SD.
V SDS so na uvodni konvenciji poudarili evropskost stranke in njenega predsednika Janeza Janše, ki ga je podprla nemška kanclerka Angela Merkel, tako kot pred štirimi leti Iva Sanaderja. Podporo so tej stranki izrekli tako rekoč vsi predsedniki strank iz družine desnih in konservativnih strank, ki se povezujejo v okviru Evropske ljudske stranke (EPP), na evropski ravni pa vodijo 17 od 27 vlad. Čeprav so člani EPP tudi v NSi in SLS, ti dve stranki nista bili deležni tako velike pozornosti.
Na podporo iz tujine lahko računajo tudi pri SD, ki so člani Stranke evropskih socialdemokratov. LDS in Zares sta članici Evropske liberalnodemokratske stranke, kjer podpore ne izražajo tako glasno kot v EPP. Mednarodne povezave imajo še SMS-Zeleni z Evropsko zeleno stranko.
Bo podpora iz tujine vplivala na slovenskega volivca? Strokovnjak za krizno komuniciranje in lobiranje Božidar Novak posredno odgovarja, da po svoje bo, ker to strategijo narekujejo tudi okoliščine, ko stranke nimajo dovolj denarja za izvedbo navadne kampanje. »Vsak glas šteje. Šteje, ker lahko vpliva tako ali drugače na izid volitev,« meni Novak.
Prednjačijo evropski konservativci
SDS je z objavo sporočila nemške kanclerke Angele Merkel, predsednice CDU, da je Janez Janša velik Evropejec, začrtala smernice svoje kampanje. Vodilna nemška stranka je namreč članica Evropske ljudske stranke (EPP) in Mednarodne demokratske zveze (IDU), ki povezuje več kot 80 krščanskodemokratskih strank po svetu. V ta korpus so vključene slovenske SDS, SLS in NSi. Čeprav so članice vse tri, so strankarski vodje evropskih strank z desnim predznakom izdatno podrli le SDS, bolj potihoma pa SLS in NSi.
V »spregledani« SLS razumejo, da so jih nekateri evropski voditelji podprli malo manj odločno kot konkurenčno SDS. »Z razumevanjem sprejemamo, da vrh EPP oziroma njene najvidnejše predstavnice podprejo tistega kandidata izmed članic EPP v Sloveniji, ki ima največjo mandatarsko možnost,« pravijo v SLS. Njim so podporo izrekli predvsem avstrijski politiki, denimo predsednik avstrijske ljudske stranke Michael Spindelegger.
Zadrega Sanader
Da je »nekritična« podpora družinskim članom politične grupacije lahko problematična, priča ravno primer Merklove, ki je pred volitvami 2007 na Hrvaškem odločno podprla tudi HDZ in njenega predsednika Iva Sanaderja. Stranki so hrvaški organi pregona pred kratkim zamrznili premoženje, nekdanjemu predsedniku Sanaderju pa sodijo na zagrebškem sodišču zaradi obtožb korupcije. Spomnimo, da pred slovenskim sodiščem prav tako poteka sodni proces proti še enemu predsedniku iz »desnega« političnega združenja, Janezu Janši, ki ga prav tako bremeni sum korupcije.
SDS ima poleg evropskega omrežje napeljano tudi onkraj Atlantika. Znano je, da SDS izdatno uporablja storitve Mednarodnega republikanskega inštituta (IRI) s sedežem v ZDA. Poleg tega je Janša letos v okviru inštituta vodil njihovo delegacijo opazovalcev na volitvah v Nigeriji, od koder je v slovensko politično besedišče prenesel tudi nekaj nigerijskih modrosti.
Levi, liberalni in zeleni blok
Tudi v drugih slovenskih strankah upajo na podporo političnih strank in grupacij iz Evrope. V SD so še skrivnostni, zelo verjetno pa se bodo oglasili voditelji evropskih socialnih demokracij, ki sicer niso prepoznavni v slovenskem prostoru. Problem evropske socialne demokracije je to, da vodi vse manj vlad. Obenem pa v evropskem parlamentu tvori drugo najmočnejšo politično skupino.
SD je polnopravna članica Stranke evropskih socialdemokratov in Socialistične internacionale. Zares in LDS sta članici Evropskih liberalnih demokratov (ELDR) in Liberalne internacionale, a večjih »pozdravov« podpore ne načrtujeta. Bodo pa zato v stranki SMS-Zeleni do volitev organizirali najmanj en dogodek o okoljski problematiki, saj so od leta 2006 člani Evropske zelene stranke.
Vsak glas šteje
Ker so se predvsem desne stranke zelo angažirale pri pridobivanju podpore iz Evrope, se postavlja vprašanje, ali ima to sploh kakšen vpliv na volivce. Strokovnjak za krizno komuniciranje in lobiranje Božidar Novak pravi, da ima, ker »vsak glas šteje. In to večkrat. Najprej šteje, ker lahko vpliva tako ali drugače na izid volitev. In drugič, pomembno vpliva na domoljubje Slovencev po svetu. Volitve niso samo boj za oblast, so tudi orodje dviganja nacionalne samozavesti.« Ta element bo pomemben tudi zato, ker bo letošnja kampanja zagotovo skromnejša.