Pravne zadrege novega vodstva DZ

Pirnat: Če predsednik DZ ne bi bil izvoljen do četrtka, je sprejetje intervencijskega zakona skoraj neizvedljivo.

Objavljeno
19. december 2011 19.54
Posodobljeno
20. december 2011 05.00
Anže Božič, notranja politika
Anže Božič, notranja politika

Ljubljana – Najverjetnejši mandatar Zoran Janković pred sredino ustanovno sejo državnega zbora še vedno nima kandidatov za predsednika in dva podpredsednika parlamenta. Ti načeloma prihajajo iz vrst vladajoče koalicije, ki pa je še ni. Tretje podpredsedniško mesto pripada opoziciji.

Predsednik Pozitivne Slovenije ima dve možnosti: ali se do srede – kljub temu da še nima sestavljene koalicije – za predsednikovanje dogovori z enim od potencialnih vladnih partnerjev ali pa bo predsednikovanje DZ prevzel eden od njegovih poslancev. Janković je funkcijo ponudil Borutu Pahorju, a predsednik SD ponudbe (še) ni sprejel.

Gregor Virant (DLGV) nam je včeraj dejal, da ponudbe za predsedovanje zboru ni dobil in je vnaprej ne odklanja. Toda hkrati pravi, da »ni nobene možnosti, da bi se o tem uspeli dogovorili do srede«. Zato je vse bolj prepričan, da bo edina rešitev imenovanje neke vrste začasnega predsednika, torej enega od izkušenih in verodostojnih poslancev – denimo kar najstarejšega Srečka Meha. Tako bi parlament začel delovati in bi lahko sprejel intervencijski zakon. »Stalnega« predsednika DZ, ki bi bil v skladu z običaji iz vrst druge največje vladne stranke, pa bi imenovali potem, ko bi končali koalicijska pogajanja.

»Če v sredo ne bo kandidata, bo moj predlog začasnim vodjem poslanskih skupin, da se za predsednika parlamenta postavi nekdo iz Jankovićeve Pozitivne Slovenije,« pa je svojo računico pojasnil najstarejši poslanec tokratnega sklica.

Pirnat: DZ brez 
predsednika ni operativen

Časovno stisko sicer povzroča zakonodajni postopek. Državni svet ima namreč ob vložitvi zakona najprej 24-urni rok za seznanitev z vsebino, po sprejetju v DZ pa še sedem dni, v katerih lahko poslancem naloži ponovno odločanje. Tako bi, v skrajnem primeru, naslednika Ljuba Germiča lahko izvolili v četrtek, ko pa parlamentarna seja za zdaj ni predvidena.

Da bi bila obravnava in glasovanje o intervencijskem zakonu sploh mogoča, pa je treba najprej konstituirati državni zbor. Ta je po črki poslovnika oblikovan na prvi seji, ko je potrjena več kot polovica mandatov.

Toda profesor na ljubljanski pravni fakulteti Rajko Pirnat opozarja, da zgolj dobra polovica poslancev še ne zagotavlja operativnosti parlamenta. »Menim, da državni zbor brez izvoljenega predsednika še ni konstituiran. Če torej predsednik parlamenta ne bi bil izvoljen do četrtka, je sprejetje intervencijskega zakona skoraj neizvedljivo,« je za Delo povedal Pirnat.

Cerar: Če predsednik ne bo izvoljen, bi sejo prekinili

Z njim se strinja tudi pravnik Miro Cerar. »Če predsednik državnega zbora ne bo izvoljen, bi v sredo pač prekinili sejo in jo nadaljevali v četrtek, ko bi lahko ponovno glasovali,« pojasnjuje. Tudi ustava državnega zbora ne predvideva brez večinsko izvoljenega predsednika.