Prvo TV soočenje: brez ostrine, z obrisi razlik

Po soočenju so razmere po mnenju analitikov nespremenjene. Pahor všečen, Türk predsedniški, Zver advokat vlade.

tor, 23.10.2012, 22:11

Ljubljana – Zvečer so se v prvem televizijskem soočenju soočili predsedniški kandidati. Trije, med katerimi bodo državljani izbirali na martinovo nedeljo, 11. novembra, so soočili mnenja o ključnih vprašanjih prihodnosti države in povedali, kakšno Slovenijo vidijo čez nekaj let. Zmagovalca sinočnjega soočenja naša sogovornika, politična analitika, nista izbrala; vsebinsko pa so si kar konkurirali.

Prvo televizijsko soočenje je minilo mirno in brez kakšnega političnega spopada med tekmeci za prevzem predsedniške funkcije. So se pa med njimi nakazale razlike, denimo, pri odnosu do državnega holdinga. »Če ga Milan Zver podpira in aktualni predsednik o njem dvomi, ga jaz zavračam,« je dejal Pahor. Türk je namreč dejal, da je do rešitve za upravljanje državnega premoženja znotraj holdinga skeptičen, saj gre za rešitev, ki po njegovem omogoča različna prelivanja, pomanjkljivo transparentnost, vladi pa daje možnost arbitrarnega nastopa. Za Zvera pa je ta rešitev povsem transparentna in pregledna oziroma, kot je dejal, »drži vodo«. Pahor pa je šel tu še nekoliko dlje, rekoč, da je zaradi »neumnosti in napak« na tem področju moral zapustiti položaj predsednika vlade.

Glede tega, kje in kako vidijo Slovenijo v prihodnosti, je Türk mnenja, da je Slovenija sposobna svojo suverenost ohraniti. Zver se ne zavzema preveliko integracijo in zlitje, saj bi to privedlo do razpada. Pahor pa je zelo naklonjen Združenim državam Evrope. »Ta proces bo stekel z nami ali brez nas. Ali bom ali ne bom predsednik države, vedno bom zastavil svoj ugled, da bo Slovenija zraven,« je bil odločen Pahor.

In kaj bi lahko kot predsedniki storili v boju z revščino? Türk je spomnil, da je že organiziral nekaj pobud na področju humanitarnih zadev. »Ko so bila skladišča Rdečega križa in Karitasa izpolnjena, smo jih napolnili s pomočjo akcije s trgovci,« je ponazoril ter še dejal, da je ustanovil posebno fundacijo za pomoč otrokom in poudaril, da bo z njimi nadaljeval. »Tudi jaz štipendiram, dajem socialno pomoč, sem boter otroku v Afriki in podobno. Država ni edina odgovorna, potreben je širši koncept solidarnosti,« je odgovoril Zver. Pahor pa, da to že počne s svojimi aktivnostmi v volilni kampanji. »Šel sem med ljudi, opravil 260 delovnih ur, spoznal, da je pripravljenost mladih za pomoč drugim v stiski velika. To je enako pomembno, kot je ukrepanje države.«

Kandidati so se v slabi uri dotaknili veliko tem, med njimi tudi sprave. »V srcih ljudi je napredovala precej bolj kot pri politiki,« je dejal Türk in na vprašanje, ali bi se udeležil spravne maše v Rogu in v Dražgošah, odvrnil: »Če me bodo povabili v Rog, bom povabilo sprejel.« Zver je dejal, da ni razloga, da se ju ne bi udeležil, Pahor pa, da »predsednik države sodi na obe prireditvi«.

In kako sta kandidate videla politična analitika? Samo Uhan, politolog z ljubljanske FDV, pravi, da zaradi tega soočenja nobeden od podpornikov teh kandidatov ne bo spremenil svojega odločitve, koga voliti. »Türk je kazal največ predsedniške prezence, videti pa je bilo, da imata tako Pahor kot Zver v odnosu do vlade nekaj težav – Pahor do svoje prejšnje vlade, saj kaže užaljenost in samoobtoževanje, Zver pa nastopa kot popoln advokat sedanje vlade,« komentira Uhan. Vsebinsko so bili po mnenju Uhana vsi močni, saj so pokazali veliko političnih izkušenj.

Po oceni Božidarja Novaka iz agencije Spem je bil Pahor telegeničen in všečen, Türk umirjen, Zver pa pokroviteljski. »Türk je poskušal prevzeti igro, češ ponujam vladi roko in natančno poznam probleme. Zver je dobro obrnil, da je glas za Pahorja, glas za Türka.« Sicer pa bi Novak težko dejal, da je bil kdo prepričljiv. Najbolj je po njegovem izstopal Pahor – predvsem zaradi forme. Po vsebini pa nihče. »Vsak je nagovarjal samo svoje volivce in ne neopredeljenih,« razmišlja Novak. Soočenje zato po njegovem še ne bo odločilo o ničemer.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
19 komentarjev
Neznan

Včasih se ima za "boga":

Kdo so za Türka neresni ekonomisti?
Na včerajšnjem soočenju predsedniških kandidatov je Danilo Türk ekonomiste, ki podpirajo ustanovitev slabe banke, ponižujoče razglasil za neresne.
Na včerajšnjem prvem televizijskem soočenju so se predsedniški kandidati opredelili tudi do tako imenovane slabe banke, ki so jo poslanci državnega zbora v okviru ukrepov za krepitev stabilnosti bank znova podprli. Milan Zver rešitev podpira, po mnenju Pahorja pa je ne gre takoj označiti za slabo odločitev. Aktualni predsednik je namero označil skorajda za neumno, ekonomiste, ki podpirajo tako rešitev, pa za neresne. "Opozoril bi, da danes v Sloveniji ne boste našli resnega ekonomista, ki je pripravljen podpreti slabo banko," je dejal.
Koga ponižuje Danilo Türk?
Predsednik Danilo Türk na ta način ponižuje in razglaša za "neresne" tudi tako ugledne ekonomiste, bančnike in finančnike, kot so France Arhar, Simon Mastnak, Peter Kraljič in Jure Poljšak, ter celo evropskega komisarja Janusza Lewandowskega in vodjo misije IMF-a Antonia Spilimberga.

Peter Kraljič, 9 julij: "Vse vlade do zdaj so imele okostnjake v omarah in se to bojijo narediti, čeprav bi vsaka normalna država to že storila. Če je volja, to ni težko."

Jure Poljšak, 9. julij: "Banka rešuje zmožnost pridobivanja investitorjev. In sicer slaba banka dejansko naredi neko banko bolj transparentno."

Simon Mastnak, 12. julij: "Po mojem mnenju je to dobra rešitev."
France Arhar, 21. avgust: "Rešitev, da bi slabe terjatve bank prenesli na pravno osebo v lasti države, je dobra."

Peter Kraljič, 1. september: "Nujna je samo sanacija bank, ki pa jih je mogoče sanirati tudi brez holdinga."

Janusz Lewandowski, 1. oktober: "Ustanavljanje slabe banke v Sloveniji je transparentno in v skladu z našimi prizadevanji. Glede prihajajočih reform naj povem, da morda res niso priljubljene, a so nujne za uresničevanje naših priporočil za Slovenijo."

Antonio Spilimbergo, 2. oktober: "Pomembno je, da se banke z ustanovitvijo slabe banke znebijo slabih terjatev. To podpiramo. Hkrati pa morate poskrbeti, da se to v prihodnje ne ponovi. To je bistveno."
Jože Biščak

24. oktober 2012, ob 19:57:11
Neznan

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

24. oktober 2012, ob 19:07:20
Neznan

Dasdildo, pa je ja veterinarka razpisala nagrado zate, a te niso ujeli?

24. oktober 2012, ob 18:04:15
Neznan

Po tvojem pisanju (ne znaš drugega kot žaliti) verjamem, da nimaš več kot 20 let in nimaš pojma, ampak ti to nekdo narekuje.
++++++++++

Tale mentalni revež je že zelo star in ne more nikamor brez planice. To je tudi razlog zakaj je kar naprej na internetu. Tako sam pravi.


Ne se sekirat zaradi tega psihopata. Prej ko slej bo "odšel".

24. oktober 2012, ob 16:57:40
Bob Rock

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

24. oktober 2012, ob 16:51:55
Neznan

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

24. oktober 2012, ob 16:25:58
letitbe

Neznan, pa nič ne rabim prebirati sem svojih 30 let preživela v bivši Jugoslaviji.
Nikoli mi nič v življenju ni majkalo. Imela sem brezpčlačno šolanje, takoj ko sem končala šolo sem dobila službo, lahko sem jo zamenjala kadarkoli sem hotela. To da (v času stabilizacije), ni bilo nekaterih izdelkov (par dni seveda), ni bilo nič v primerjavi s sedanjim stanjem.
To kar trobiš ti, ki se ne znaš niti obnašati in ki hočes s histerijo nekaj dopovedati pa kar pozabi. Nikoli ne bom verjela izdajalcem slovenskega naroda. Ste sami lažnjivci, kot vaš veliki vodja IJJ, ki mi je jebal belogardističnega fotra, ko nisem hotela stopiti v ZK. Sedaj pa izvem, da je bil njegov oče belogardist. Moj pa je bil star 11 let, ko se je končala vojna.

24. oktober 2012, ob 15:43:46
letitbe

popravek:
ja ker je kakal še v plenice.

24. oktober 2012, ob 15:38:42
letitbe

Veš ti neznani, zgodovino potvarjano IZDAJALCI SLOVENSKEGA NARODA.
Nikoli nisem bila v nobeni stranki niti v rdeči niti v črni. Starši so me vzgajali v verskem duhu, dokler nisem začela razmišljati s svojo glavo.
Nikoli me ni nihče maltretiral.
Po tvojem pisanju (ne znaš drugega kot žaliti) verjamem, da nimaš več kot 20 let in nimaš pojma, ampak ti to nekdo narekuje.
V bistvu me spominjaš na nakaga mladinca in NSI, ki je rojen leta 1990, pa se spominja kako ni bilo toaletnega papirja. je ker je sral pše v plenice.

24. oktober 2012, ob 15:37:53
Neznan

sizainproti
Slovenski narod je občutno razdeljen šele po osamosvojitvi, ko so narodni izdajalci hoteli pisati novo zgodovino, pika.

24. oktober 2012, ob 13:58:03

Veš, frača rdeča, zgodovino so ponarejali 45 let komunisti, ki so toliko časa lagali, zavajali, grozili, da so na kocu že sami verjeli, da so bili naši osvoboditelji.
Štiri letna vojna je bila nič v primerjavi s 45 letnim maltretiranjem, poniževanjem, izkoriščanjem državljanov.
Marsikaj boš morala še prebrati!

24. oktober 2012, ob 14:26:59
letitbe

Slovenski narod je občutno razdeljen šele po osamosvojitvi, ko so narodni izdajalci hoteli pisati novo zgodovino, pika.

24. oktober 2012, ob 13:58:03
Neznan

jup
Neznan:
Tudi če napišeš 1 meter dolg tekst svojih teorij vse peljejo na desno kot tvoj enostranski zaključek da je samo levica slklerozna oziroma ZB. Zastopniki nadnaravnih sil ,ksenofobi ,nacionalisti,kolaboracija itd se jih pa gerontologija ne prime ali kaj?
Pa tudi trditev da je slovenski narod usodno razdeljen obstoji samo v nekateruh zagretih glavah ki na tej podlagi
iščejo pozicije za svojo aktivnost. V gospodarstvu in druguh ustanovah od katerih smo prebivalci odvisni te polarizacije
ki bi imela kakršen pomemben vpliv ni.

..--

Časa imaš dovolj, pokliči avtorja članka in mu pojasni svoja stališča.
Jaz se z njim strinam, s tabo pa ne.
So what?

24. oktober 2012, ob 13:09:36
jup

Neznan:
Tudi če napišeš 1 meter dolg tekst svojih teorij vse peljejo na desno kot tvoj enostranski zaključek da je samo levica slklerozna oziroma ZB. Zastopniki nadnaravnih sil ,ksenofobi ,nacionalisti,kolaboracija itd se jih pa gerontologija ne prime ali kaj?
Pa tudi trditev da je slovenski narod usodno razdeljen obstoji samo v nekateruh zagretih glavah ki na tej podlagi
iščejo pozicije za svojo aktivnost. V gospodarstvu in druguh ustanovah od katerih smo prebivalci odvisni te polarizacije
ki bi imela kakršen pomemben vpliv ni.


.

24. oktober 2012, ob 12:56:42
MENS SANA

*Ni. Č., Delo.si
ned, 21.10.2012, 19:25

Predsedniški kandidati

Med kandidati za predsednika republike vodi Danilo Türk, ki bi ga volilo 46,5 odstotka vprašanih, sledi Borut Pahor, ki bi ga volilo 23 odstotkov vprašanih, temu pa Milan Zver, ki bi ga volilo 20,1 odstotka vprašanih. 10,4 odstotka vprašanih še ne ve, koga bi volilo.
Če bi se v drugem krogu pomerila Pahor in Türk bi 51,1 odstotka vprašanih volilo slednjega, Pahorja pa 35,9 odstotka vprašanih.

Priljubljenost politikov

Na lestvici priljubljenosti politikov še naprej vodi aktualni predsednik republike Danilo Türk, sledijo mu Janez Potočnik, Borut Pahor, Radovan Žerjav in Gregor Virant. Na dnu lestvice sta ministra Vinko Gorenak in Zvone Černač. Premier Janez Janša je na 19. mestu

24. oktober 2012, ob 12:46:27
cla

"Prvo televizijsko soočenje je minilo mirno in brez kakšnega političnega spopada med tekmeci za prevzem predsedniške funkcije. ..........."

Totalni dolgcajt. Kot, da so volitve zaradi lepšega? Mater, stavim, da tisti ki predlaga, da se vsi primejo za rokice in zapojejeo: Ringa,Ringa raja, muca pa........, zmaga v prvem krogu. Slovenceljland. :-))

24. oktober 2012, ob 12:11:10
Neznan

»Zakaj ne bom volil Türka
Kateri genij bo Slovence prepričal, da po 67. letih končajo II. svetovno vojno in se soočijo z izzivi 21. stoletja? Gerontokracija jih pač ne bo.
Zanimivo bi bilo vedeti, koliko državljanov samostojno razmišlja in kritično presoja dogajanje okoli sebe. Statističnih podatkov o tem namreč nimamo. V zadnjem popisu prebivalstva, kjer je malo manjkalo, pa bi nam zastavili metafizično vprašanje glede veroizpovedi, nas niso spraševali, kako pogosto razmišljamo o družbenih fenomenih, samostojno sprejemamo odločitve in jih racionalno argumentiramo. Države inteligenca državljanov očitno ne zanima.

Intelekt svobodnemu homo sapiensu omogoča oblikovanje lastnega mnenja, prevzemanje odgovornosti za svoje ravnanje kot tudi sposobnost moralnega presojanja. Človek enostavno mora vedeti, kaj je prav in kaj ni, sicer je moralni invalid.

Ker torej ne razpolagamo z empirično dokazljivim podatkom o številu ali odstotku ljudi, ki so sposobni lastnega razmišljanja, lahko samo ugibamo, koliko jih je. Naša domneva je, da so v krepki manjšini. Kot lakmusov test bomo uporabili trenutno edino racionalno in družbeno relevantno tematiko v Sloveniji: modernizacijo države, strukturne reforme in novo razvojno matrico za naslednjih nekaj desetletij.

O izgubljenih generacijah

Prvi korak za kakršen koli korak naprej je konec vojne. Končati moramo II. svetovno vojno.

Generacije, ki so rojene po letu 1950, ko so bile posledice vojne in revolucije v glavnem že fizično odpravljene, še vedno niso mentalno svobodne. Vrtijo se v začaranem krogu ideološke fantazme in radikalnega diskurza, ki temelji na neznanju, lažeh in manipulaciji. Tej generaciji je treba pomagati. Po treh desetletjih pranja možganov je težko ostati normalen. Normalnost je eskluzivni privilegij elite, ki je socializem ni kastriral. Zategadelj so njeni predstavniki že 67 let v izraziti manjšini.

Pri generacijah, rojenih v naslednjih desetletjih, sicer ni razloga, da bi jih zgodovina vlekla v svoje temačne globine, a če izhajajo iz družinskih okolij, ki jih je zastrupil korporativizem v takšni ali drugačni preobleki, je njihov pogled na svet prav tako zaznamovan s travmo totalitarnega 20. stoletja. In normalnost je spet privilegij redkih.

Šele generacija Y, rojena po letu 1990, je lahko pogojno „normalna“, saj termina državljanska vojna, ki je perpetuum mobile slovenskega kolektivnega nezavednega, ne more niti racionalno niti emocionalno, kaj šele izkustveno ovrednotiti. Obenem je to generacija, ki ima težave z vrednotenjem in prepoznavanjem vrste sodobnih fenomenov. Njihov vrednostni sistem je drugačen, nedoločljiv in nepredvidljiv. Kaj so njihovi cilji, kakšne motive nosijo v sebi?

Je to generacija, ki sploh ne razmišlja o medgeneracijski solidarnosti in skrbi za starejše? Koliko ima pred očmi svojo starost in pokojninski sistem, ki bo v veljavi čez štiri, pet desetletij? Jo to sploh zanima? Se zaveda svojih pravic in odgovornosti obenem?

Vsak člen generacije Y, ki je dopolnil 18 let, ima volilno pravico. Je skratka enakopraven državljan. Nič manj ne velja od predsednika Zveze borcev. Pri generaciji, rojeni v času osamosvajanja, je najbolj izstopajoča njena popolna pasivnost in nezainteresiranost za družbene procese in dogajanja. Zanje so hipiji iz drugega planeta. Ne razumejo protivojnih protestov in demonstracij arabske mladine, ki zahteva svobodo. To je generacija, med katero prevladuje intelektualni mrk. Kot da bi ugasnili luč. Ničesar ni od njih. Morda razmišljajo samo o tem, kako čim prej pobegniti iz Grumove umobolnice po imenu Goga. Potrebovali bi motivacijskega genija, da bi to mularijo spravil v stanje budnosti, k uporništvu ali celo na ulico. Še največ življenja bi dali od sebe, če bi jim država ukinila študentske privilegije. Takrat bi se zgrnili pred parlament in zahtevali nazaj bone in študentske zabave. Alkohola in iger.

Gerontokracija in sveti gral

Generacija Y je frustrirana. V deželi, ki jo že 67 let pretresa in notranje razžira rak državljanske vojne med komunisti in klerikalci, mladi namreč ne veljajo nič. V predmodernem, patološkem okolju imajo glavno besedo starci.

Slovenija je gerontokracija. Samo v deželi, ki več kot pol stoletja razjedajo notranje rane, se namreč lahko zgodi, da organizacija starih borcev, ki imajo monopol nad resnico o vojni in revoluciji, gromovniško oznani, da prihajajoče predsedniške volitve niso normalne volitve, temveč plebiscit. Zanje je vojna normalno stanje. Zanje je vojna sveti gral.

Zveza borcev bo podprla pravega človeka. Ladja borcev, ki si je prisvojila monopol nad trpljenjem Slovencev med II. svetovno vojno in poteptala odporniški TIGR, ker je deloval samostojno, brez radijske povezave z Moskvo, si leta 2012 mirno privošči delovanje v slogu Kominterne. Njihova veteranska organizacija na Facebooku poziva ljudi na proteste proti vladi s fotografijo srpa in kladiva: „Čas je za vstajo!“ „Čas je za revolucijo!“

Ne, dedki, ni čas za revolucijo. Čas je, da greste v dom za upokojence.

Treba je glasovati za Türka. Ukazuje nam generacija, ki bi se morala upokojiti že pred četrt stoletja, ko je nastajala svobodna in demokratična Slovenija. Pa se ni. Namesto da bi se ukvarjala z vnuki in pisala spomine, se je gerontokracija zarotniško odločila nadaljevati državljansko vojno, ki se je začela 27. aprila 1941. Iz prejšnjega prenašajo svoje frustracije, travme in zablode v tretje tisočletje. Radi bi kontaminirali še naslednje generacije. Radi bi, da vojna traja večno. Kajti vojna je njihov sveti gral. Perverzno do konca.

(Z)noreti ali (z)bežati?

Tisti, ki se izseljujejo iz države, kmalu spoznajo, kako bolna je domovina. Zato jim ne pade na pamet, da bi se vračali. Pridružuje se jim vedno več mladih, ki imajo dovolj negativne selekcije, bipolarne motnje v politiki in državnem gospodarstvu. V domovini nimajo prihodnosti. So žrtve apartheida gerontokracije. Tem mladim Slovenkam in Slovencem so zaprte možnosti univerzitetne kariere! Gerontokracija, ki obvladuje visoko šolstvo, poskrbi le za svoje kadre. Za tiste, ki je ne ogrožajo. Za tiste, ki so produkt njene negativne selekcije.

Slovenija ne potrebuje le temeljite reforme trga dela in pokojninskega zavarovanja (pred tem bo nujna sprememba 90. člena ustave ter razumna omejitev permisivne referendumske zakonodaje), temveč tudi soočenje same s sabo. Pogled v zrcalo.

Pot v moderno dobo se začne z lustracijo. S simbolnim, vendar resnim in učinkovitim končanjem državljanske vojne. Ko je to profesor Bučar to oznanil spomladi 1990, se je slišalo lepo. A bile so zgolj besede. Lupina. V jedru se je vojna nadaljevala z drugimi sredstvi. Rdeči proti črnim, črni proti rdečim. Oboji skupaj proti mladim in neobremenjenim.

Skrajni čas je, da končamo II. svetovno vojno. Kandidat Zveze borcev pomeni nadaljevanje vojnega stanja, simbolizira gerontokracijo iz ozadja, ki nam vlada s pomočjo privilegijev, laži in sprenevedanja. Jaz ga ne bom volil. Ne morem.«
DS
Nejc O.

24. oktober 2012, ob 11:44:39
jup

Stavim da bo zmagal Turk , do 1000 evrov.

24. oktober 2012, ob 11:00:34
ups

V absolutni prednosti je Pahor! Poleg ogromnega angažiranja, od pobiranje pasjih drekcev in podobno bo še, poglejte oglas:
URNIK predsedniškega kandidata

Ginekologija sporoča, da bo v okviru volilne kampanje
in v dogovoru z vodstvom klinike
kandidat za predsednika republike gospod Borut Pahor
opravljal ginekološke preglede v sredo, 24. 10. 2012 v času rednih delovnih ur.
Vodstvo klinike se prijazno zahvaljuje in sporoča kandidatom,
da so vsa asistentska mesta v času pregledov že zapolnjena.

Pacientke naj prihajajo na pregled ob uri, kot jim je bilo predhodno določeno

24. oktober 2012, ob 10:00:58
Odyn

Pravzaprav je glas za Zvera v resnici glas za Türka.

24. oktober 2012, ob 09:42:25
19 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej