Socialni demokrati gredo v koalicijo

Pokazalo se je, da v SD ni enotnega mnenja o vstopu v vlado in da se stališča nekaterih članov razlikujejo od Pahorjevega.

sre, 07.12.2011, 20:57
Ključne razlike med potencialnimi koalicijskimi partnericami:
– AUKN: Pahor vztraja, da mora agencija ostati, Janković in Virant bi jo odpravila
– prodaja premoženja: Janković ne bi prodajal, Virant je za umik države
– DDV: Janković je za dvig DDV za en odstotek, Žerjav in Virant sta odločno proti
– kadrovanje: Virantov pogoj je, da minister za finance ne bo iz vrst Pozitivne Slovenije

Ljubljana – »SD je že brezpogojno v koaliciji. Če rečeš, da boš podprl vlado in njene glavne projekte, je to brezpogojen vstop v koalicijo. Niti kadrovskih zahtev nimaš,« je izjavil nekdanji podpredsednik SD Igor Lukšič za spletni portal Siol.net. S tem je postavil v drugačno luč napoved Pahorja, da bo SD »podpirala vlado, tudi če ne bo v koaliciji«. Janković Pahorjevih besed ni komentiral. Pogovore s predsedniki je ocenil za »konstruktivne«.

»Država in Evropa sta v preveč zapletenem položaju, da bi se s tem igrali. To velja tudi za nove stranke, ki so šle na volitve z obljubo, da bo šla Slovenija odločneje naprej,« je povedal nekdanji Pahorjev tesni sodelavec in minister v njegovi vladi Igor Lukšič.

Bil je tudi prvi, ki je nedvoumno odgovoril na vprašanje, ali bi Pahor zaradi poraza moral odstopiti: »Mislim, da se mora o tem odločiti sam. Gotovo pa je, da stranka na volitvah ni dobila, ampak porazno izgubila. Pahor poskuša ustvariti napačen vtis, da se je stranka s treh odstotkov dvignila na deset. Padla pa je s 30 odstotkov na deset.«

Lukšič se bo morda, kot je mogoče razbrati iz njegovih izjav, na spomladanskem kongresu potegoval za mesto predsednika SD.

Tudi poslanci SD za koalicijo

Najverjetnejši prihodnji predsednik vlade ne nastopa veliko v javnosti, novinarji pa so ga le ujeli na prvem sestanku poslanske skupine Pozitivne Slovenije. Potrdil je, da si je za zdaj najbliže z Erjavcem, s Pahorjem in Virantom pa še ne. Kljub temu Zoran Janković verjame, da bo koalicijo lahko sestavil.

Očitno, kljub Pahorjevim izjavam, dogovor s SD ni daleč. »Poslanci se strinjajo, da je treba čim prej konstituirati državni zbor in sestaviti novo vlado,« je povedal Samo Bevk, začasni vodja poslanske skupine Socialnih demokratov. »Če bomo v vladi, želimo imeti ustrezen vpliv. Ne glede na vse pa bomo podprli mandatarja Jankovića in njegovo ekipo,« je dejal Bevk.

Novopečeni poslanec Srečko Meh se zavzema za hitro oblikovanje vseh institucij, ker meni, da bo treba kmalu sprejeti odločitev o nadaljevanju gradnje TEŠ 6, tretje razvojne osi in drugih investicijah državnega pomena.

V poslanski skupini podpirajo Pahorja, je še povedal Meh, poslanci pa ga vidijo na položaju ministra za zunanje zadeve ali predsednika državnega zbora. Obe funkciji sta mu pisani na kožo, le še prihodnja koalicija ga mora prepoznati, da je pravi človek za en ali drugi položaj, meni Meh.

Neuradno so nam iz SD potrdili, da si bodo prizadevali za vstop v koalicijo s Pozitivno Slovenijo. Zanimivo je, da za poslance SD usoda AUKN ni tako pomembna kot za predsednika Pahorja.

Majda Potrata je zanikala, da bi bili s Pahorjem na nasprotnem bregu. Dejala je, da imajo v predvolilnem programu zapisano, da je treba proučiti možnosti preoblikovanja AUKN, zato ni mogoče privoliti v tezo, da je ta agencija nedotakljiva. Komentar enega od poslancev SD pa je bil, da zaradi AUKN res ni smiselno ogrožati možnosti formiranja koalicije.

Da »stranka ne more zavrniti sodelovanja v koaliciji in si umiti rok nad razmerami v državi«, pa je v pogovoru za Večer sporočil tudi Milan Kučan.

V SLS različna mnenja

Toda če Pozitivna Slovenija lahko upa na podporo SD in očitno tudi Desusa, je dogovor s SLS in Virantovo Državljansko listo še daleč.

Preverili smo informacije, da so v SLS najodločneje proti koaliciji z Jankovićem vplivni župani te stranke iz Štajerske Franc Kangler, Franc Pukšič in Bojan Šrot.

»Zdaj so razlike v primerjavi s programom Zorana Jankovića prevelike, da bi SLS lahko postala koalicijska partnerica,« nam je zatrdil član SLS in mariborski župan Franc Kangler. In kako bi se Kangler sam odzval, če bi se predsednik SLS Radovan Žerjav morda vendarle odločil za sodelovanje z Jankovićem? »Ne verjamem, da bi se tako odločil,« je dejal Kangler in dodal, da o vstopu v koalicijo ne odloča predsednik Žerjav sam, temveč organi stranke.

Izvršni odbor SLS se bo o tem, ali bo stranka sploh začela pogajanja o vstopu v vlado, odločal jutri. Toda zadnjo besedo ima glavni odbor, ki bo prihodnji torek. Spomnimo: SLS je v koalicijo povabil že prejšnji mandatar Pahor in del stranke je bil temu naklonjen. Kljub temu pa so na koncu prevladali dvomi tistih članov, ki v raznobarvano koalicijo niso hoteli. SLS se je nekaj dni pred letošnjimi volitvami v Zboru za republiko tudi simbolično povezala v tako imenovani »desni trojček« z NSi in SDS.

Kljub temu Radovan Žerjav še vedno poudarja, da je stranka »odgovorna«. Finančna kriza in gospodarske razmere v državi pa so tako hude, da je SLS, tako kot v preteklem mandatu, »pripravljena pomagati«. Iz tega je mogoče razbrati, da bi pod določenimi pogoji SLS morda le bila pripravljena na pogovore o podpori Jankovićevi vladi.

Virant: Korupcija je problem

»Pozitivna Slovenija meni, da korupcija v Sloveniji ni problem, mi pa smo prepričani, da je in da jo je treba zelo učinkovito preganjati s tožilstvom in policijo,« je eno od točk, kjer se pojavljajo razlike med Jankovićevo in njegovo stranko, omenil Gregor Virant po srečanju z verjetnim prihodnjim mandatarjem. Virantu se zdi nesprejemljivo, da bi bila lahko resorja notranjih zadev in financ v rokah predstavnika stranke, če njenega predsednika davčna uprava in policija preiskujeta zaradi določenih sumov na davčnem področju. Je pa poudaril, da pri DLGV teh dveh ministrstev ne zahtevajo zase.

Virant pravi, da je vse v rokah potencialnega mandatarja, ki ima zdaj priložnost, da »izkaže svojo prislovično učinkovitost«, bo pa moral biti zelo spreten, ker se zelo mudi.

»V Bruslju se ta teden sprejemajo pomembne odločitve, usoda evra je na kocki, čim prej moramo dobiti vlado s polnimi pooblastili,« je dejal Virant. Pri prodaji državnega premoženja bi se dalo iskati kompromise, glede NLB pa so odločeni - rešitve ne vidijo v novih dokapitalizacijah, treba je iskati novega strateškega lastnika.

»V zadnjih štirih letih smo imeli vsako leto približno dve milijardi evrov primanjkljaja, finančni trgi Slovenijo ocenjujejo kot finančno nestabilno državo, zato je prva naloga nove vlade pripraviti rebalans in v njem prihraniti najmanj 700 milijonov evrov glede na to, kaj je zdaj načrtovano,« je poudaril nekdanji direktor Umarja Janez Šušteršič, ki je postal vodja skupine za pogajanja o vstopu v koalicijo. Pri so DLGV že predstavili načrt, kako je mogoče to narediti.

»Mislim, da je, glede na razmere v evroobmočju, vprašanje, kdo bo imel finančno ministrstvo, celo pomembnejše od tega, kdo bo predsednik vlade,« je izjavil Šušteršič, tudi kandidat DLGV za finančnega ministra. Mimogrede, zaradi težav Jankovića s potencialnimi partnerji ga omenjajo tudi kot morebitnega prihodnjega mandatarja tehnične vlade, če Jankoviću ne bi uspelo sestaviti koalicije. Vendar se na te govorice odziva z nasmeški.

Povezane novice

Janković s SDS, SLS in NSi v prihodnjih dneh
7. december ob 14:50
Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti Roberto Battelli in Laszlo Göncz vabila nista prejela.
Prijavi sovražni govor