Türk brez večjih možnosti

Ta teden so v državni volilni komisiji prešteli vse glasovnice iz prvega kroga predsedniških volitev. Vrstni red je seveda ostal enak kot 11. novembra zvečer. Zmagovalec Borut Pahor in drugi Danilo Türk se bosta čez teden dni pomerila še enkrat, Milan Zver je izpadel iz igre. Kakor kaže, bo Pahor brez večjih težav zmagal še enkrat in najbolj zanimivo vprašanje je, zakaj se je zgodil takšen obrat.

Samo teden pred volitvami so skoraj vse raziskave javnega mnenja kazale udobno prednost Türka pred Pahorjem. A je sedanji predsednik dobil 292.574 glasov, nekdanji premier pa 325.406 glasov. Türk se sicer tolaži, da je bilo podobno pred petimi leti, vendar je le težko verjeti, da bi lahko dohitel Pahorja. Delovo merjenje utripa volivcev po prvem krogu je prejšnjo soboto pokazalo, da bo v drugem krogu kar šest desetin volivcev izbralo izzivalca in samo dobra četrtina branilca. Kaj se je torej zgodilo?

Veliki obrat

Ena od razlag vsekakor presenetljivega obrata pred predsedniškimi volitvami pravi, da sta Danilo Türk in njegov štab arogantno zaspala na ugodnih napovedih predvolilnih raziskav javnega mnenja. Predsednik, da se je obdal s filozofi in staro levico, ki nimajo pojma, kako deluje današnja pop politika.

Vendar televizijska soočenja, v katerih je bil Pahor pričakovano prepričljivo najboljši, za zmago niso dovolj. Čeprav so ga socialni demokrati pred zgolj nekaj meseci odstavili kot predsednika stranke, mu je uspelo na svojo stran spet pritegniti bazo, predvsem člani podmladka so zelo aktivno nastopali – in še vedno nastopajo – v njegovih volilnih dejavnostih, med katerimi se predstavlja kot ljudski kandidat, enak med enakimi.

Poleg tega sta mu šla po eni od razlag na roke dva dogodka. Prvi je bil referendum, ki ga je zahtevala Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića; znano je, da levo volilno telo referendumom ni naklonjeno, zato ga je takšna zahteva odvrnila od Jankovića in s tem od kandidata z njegovo podporo Türka. Drugi, še pomembnejši dogodek so bile poplave. Ljudje v takšnih primerih iščejo nekoga, ki jim je blizu. Vendar je Türk predsednik v višavah, Pahor pa eden izmed navadnih ljudi; en dan dela s smetarji, drugi dan pomaga čistiti mulj iz poplavljene hiše.

Volilni teater

Oče raziskovanja javnega mnenja v Sloveniji, dolgoletni profesor sociologije na fakulteti za družbene vede in predstojnik Centra za raziskave javnega mnenja dr. Niko Toš meni, da je bil za obrat odločilen vpliv medijev. Vendar je po njegovem tisk svoje delo opravil profesionalno, čisto druga pa je pesem s televizijo, predvsem komercialno. Ta je z napadalnim slogom voditeljev – pravzaprav voditeljic – soočenj po Toševem mnenju vse prej kot prispevala h krepitvi, rasti politične kulture.

Zganjali so predvsem teater, uprizorili pravi pogon na Danila Türka; ta se v takšnem spopadu ni znašel, saj je ves mandat deloval na visoki ravni politične kulture. Ker ni agresivno odgovarjal na napade, je deloval nezainteresirano.

Seveda pa je njegovemu nasprotniku Borutu Pahorju – Milan Zver tako ali tako ni bil nikoli v igri za kaj drugega kot za dostojen izpad v prvem krogu – takšen teatrski način politike pisan na kožo. Ker Toš že iz poklicne radovednosti desetletja spremlja kampanje na zahodu, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Združenih državah, je ocenil, da je bila tokratna slovenska volilna tekma zunaj vseh standardov okolja, ki bi mu hoteli pripadati. Pri nas je vse skupaj pritlehno, čim bolj se koga umaže, tem boljše.

Politični sociolog in politični analitik s fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici – njena raziskava Slovenski utrip je v tednu pred prvim krogom predsedniških volitev kot ena od samo dveh raziskav pokazala, da bo v prvem krogu zmagal Borut Pahor – dr. Matevž Tomšič je opozoril, da se je nekaj podobnega, torej poraz predvolilnega favorita, zgodilo že pred petimi leti. Na predsedniških volitvah leta 2007 je veljal skupni kandidat Nove Slovenije, SDS in ljudske stranke Lojze Peterle za izrazitega favorita in je to potrdil v prvem krogu. Vendar je potem v drugem krogu pogorel, saj so se k Danilu Türku stekli glasovi drugega levega kandidata Mitje Gasparija. Zdaj je Pahor, ki še teden dni pred volitvami nikakor ni veljal za favorita, zmagal v prvem krogu, saj je pobral kar tretjino glasov simpatizerjev SDS. To Tomšič vidi kot posledico njihovega taktičnega premisleka.

Nasploh se zdi Tomšiču vse skupaj nenavadno, saj je bil Türk pred volitvami 2007 precej blizu SDS, in takrat ne bi bilo nobeno presenečenje, če bi nastopil kot njihov kandidat. Zdaj velja za izrazitega levičarja, njegov protikandidat Pahor, še pred nedavnim predsednik socialnih demokratov, torej naslednikov komunistov, pa za sredinskega kandidata. Morda ga del desnega telesa celo vidi kot žrtev, kakor se zdaj pravi, stricev iz ozadja.

Partner v družbi za trženjsko svetovanje in raziskave Valicon Andraž Zorko podobno kot Toš meni, da se je ob koncu kampanje zgodil kombiniran in koordiniran napad na Danila Türka; kdo ga je koordiniral, je zaradi bogate zgodovine sunkov z desne po njegovem jasno. Na napad se predsednik ni odzval in je zato pustil medel vtis. Njegovi nasprotniki so neprestano ponavljali zgodbe o njegovem potratnem potovanju v Sarajevo, domnevnem laganju v zadevi Velikovec, domnevnem skrivanju premoženja, odlikovanju zdaj že pokojnega Tomaža Ertla in podobnem. Tudi Zorko meni, da zadeva z referendumi predsedniku republike nikakor ni pomagala.

Jasen sklep

Račun čez prst pokaže, da bi moral Türk za uspeh v drugem krogu predsedniških volitev na volišča pripeljati kakšnih 150.000 ljudi, ki so v prvem krogu ostali doma, kar je po mnenju večine poznavalcev politike nemogoče. Eden naših sogovornikov je prepričan, da bi za kaj takšnega moral iti na teren, animirati potencialne volivce, njegov štab bi jih moral klicati po telefonu: »Türk in njegovi tega ne morejo narediti, ker preprosto tako ne znajo voditi kampanje. Zato rezultata ne more spremeniti in bo volitve izgubil.«

Po Tomšičevem mnenju je Pahor zdaj izrazit favorit. V drugem krogu bo imel najbrž še lažje delo, saj Türk, nasprotno kot pred petimi leti, nima podobnega bazena levih volivcev, kot jih je imel leta 2007 (Mitje Gasparija), iz katerega bi lahko črpal glasove. Desni kandidat je že izpadel iz igre in volivci demokratske stranke ter NSi bodo veliko verjetneje volili Pahorja kot Türka. Pomagalo bi mu lahko edino, da bi jih z zmernim nastopom odvrnil od udeležbe, vendar je Tomšič prepričan, da predsednik nima imidža povezovalca. Če bo stališča do sedanje vlade še zaostril, s čimer bi poskusil pridobiti del Pahorjevih volivcev, sovražno naperjenih proti ukrepom ekipe Janeza Janše – te Pahor večinoma podpira –, bo desne volivce samo motiviral za udeležbo in glasovanje proti sebi.

Zorko je poudaril, da osnovni cilj SDS na teh volitvah sploh ni bila zmaga Milana Zvera, ampak so hoteli preprečiti, da bi Türk dobil še en mandat. Če bi namreč Zver pobral vse glasove privržencev SDS – ta ima na več volitvah zaporedoma zelo stabilno bazo približno 280.000 glasov – in če jim prištejemo še 50.000 glasov NSi, kolikor jih je ta stranka dobila na zadnjih državnozborskih volitvah, bi se uvrstil v drugi krog. V tem primeru, če torej velik del volivcev SDS v prvem krogu ne bi podprl Pahorja, ampak Zvera, bi se ta uvrstil v drugi krog, v katerem bi se pomeril s Türkom. In nedvomno izgubil. Zato so morali v SDS, če so hoteli odstraniti zelo neljubega jim predsednika, doseči, da se v drugi krog uvrstita dva leva kandidata. Očitno se jim je račun izšel, saj Türk po Zorkovem mnenju zdaj nima resnih možnosti za drugi mandat.

Edini, ki ni povsem prepričan, da so se ladje sedanjega predsednika potopile, je Toš. Po njegovem je glede na Pahorjev nenadni in nepričakovani vzpon mogoč enak padec priljubljenosti. Spomnil je, da je tudi hitremu vzponu Gregorja Viranta pred državnozborskimi volitvami sledil bliskovit padec. »Bitke še ni konec,« meni Toš. Sicer je dejal, da zmaga Boruta Pahorja ne bi bila dobra za Slovenijo. »Ko je bil premier, je – posebno na prehodu iz drugega v tretjo leto mandata – izgubljal stik z realnostjo. Pravi, da so mu tako imenovani strici iz ozadja grozili z odstavitvijo in rekonstrukcijo vlade, na čelu katere ne bi bil on. Zdi se, da bi bilo takrat oblikovanje vlade strokovnjakov res najboljša rešitev, saj bi bili zdaj pred rednimi volitvami in bi bili v precej boljšem položaju,« je sklenil Toš.