Tiskane izdaje
Ljubljana - Aktualni predsednik republike Danilo Türk je svojo drugo nominacijo za predsednika države zaznamoval s konvencijo v polnih Križankah v Ljubljani.
Med številnimi podporniki so bili dvakratni predsednik republike Milan Kučan, člana demokratično izvoljenega republiškega predsedstva Matjaž Kmecl in Ciril Zlobec, predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik, starosta slovenske politike France Bučar, rektor ljubljanske univerze Stane Pejovnik, evropski poslanec Jelko Kacin ter predsedniki političnih strank, ki podpirajo Türka: Zoran Janković, (PS), Pavle Gantar (Zares), Matjaž Hanžek (TRS), Sonja Brvar Kralj (LDS) in Franc Žnidaršič (DSD).
Prvaka Desusa Karla Erjavca na konvenciji ni bilo, čeprav njegova stranka podpira predsednikovo kandidaturo.
Pravo presenečenje pa je pripravil nekdanji šolski minister Slavko Gaber, ko se je pojavil na govorniškem odru po težki bolezni, ki ga je prizadela kmalu zatem, ko je prevzel vodenje Türkovega volilnega štaba.
Gabrova pojava in njegove besede v podporo Türku, da ta v sebi združuje premišljenost in razgledanost v času, ko se zdi, da se skuša zlomiti hrbtenico slovenski družbi, so sicer povsem običajnim političnim shodom z nekaj glasbe in govori predstavljale dodano vrednost.
Türk je na konvenciji v duhu njegovega predvolilnega slogana Za skupno dobro dejal, da so slovenske težave rešljive, »če bomo izkazali zdrav razum, državljanski pogum in sposobnost za zrel sporazum.«
Zavzel se je za izvajanje strukturnih reform (pokojninska in delovno-pravna reforma), ker meni, da je treba v slovenski družbi marsikaj spremeniti, »ker imamo nekatere slabe navade, nekaj slabih rešitev iz preteklosti in nekaj je tudi takšnih, ki jih je čas prerasel.«
Türk je zagotovil, da bo v primeru izvolitve vsekakor nadaljeval »od tu, kjer smo« in pozival ljudi k večjemu državljanskemu pogumu, saj »morajo ljudje povedati, kaj mislijo in kaj je narobe«. »Ljudje morajo ločevati zrnje od plev in pleve se ponujajo v naši politiki,« je dejal.
Predsedniška funkcija je politična, je dejal in jo vidi kot opozarjanje tistih, za katere predsednik države oceni, da so tega potrebni. V tem trenutku so tega po njegovem mnenju gotovo potrebni vlada, parlament in politične stranke.
Zagotovil je, da se v volilni kampanji ne bo posluževal nizkih udarcev, kar pa ne pomeni da nizkih udarcev ni deležen. »Toda nizki udarci so slaba legitimacija tistih, ki jih delijo. Jaz jih ne bom.«.
Rdeča nit večine govorcev pa je bila, da se je treba potruditi, da bi Danilo Türk zmagal že v prvem krogu predsedniških volitev.
