Tiskane izdaje
Ljubljana – Od novega leta bo varstveni dodatek, ki ga prejemajo upokojenci z manj kot 450 evri pokojnine, prešel iz pokojninske v blagajno socialnega varstva, kar pomeni, da ga bo država lahko terjala od dediščine zapustnika. Večina strank novo ureditev podpira, nekatere pa ji odločno nasprotujejo.
Varstveni dodatek, ki ga zdaj prejema približno 47.000 upokojencev, ni rezultat vplačanih prispevkov, kot je pokojnina, temveč je socialni korektiv, odvisen od finančnega položaja posameznika. Izplačuje se iz proračuna, zato ga bodo – po lani poleti sprejetem zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki bo začel veljati 1. januarja – izločili iz pokojninske blagajne.
Spremenili se bodo merila in postopki za njegovo dodelitev, poleg dohodkov bodo upoštevali tudi premoženje prejemnikov, bistvena razlika od doslej veljavnega zakona pa je tudi, da jo bodo morali dediči – tako kot socialno pomoč, po zakonu o dedovanju iz leta 1976 – vračati od zapustnikovega premoženja. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) zagotavljajo, da država vrnjena sredstva porabi za to, da jih daje drugim upravičencem, ki jih potrebujejo.
Nedopustno do najranljivejših?
SDS, DSD, SNS, TRS in Desus so izrecno proti novim predpisom na tem področju. »To je povsem nesprejemljivo in ta zakon bomo spremenili. To bo eden od pogojev za vstop naše stranke v vlado,« so odločni pri Desusu. Pri SDS pa bi spremenili zakon o dedovanju, ki možnost vračanja daje: »Če lahko država ali občina izterjata vse, kar je človek od njih prejel kot denarno pomoč ali kot oprostitev plačila, potem lahko socialne prejemke preimenujemo v kredit in jih tako prikazujemo tudi v proračunu.«
Franc Žnidaršič iz Demokratične stranke dela je prepričan, da je nedopustno varstveni dodatek spremeniti v kredit in da je to poseg v že pridobljeno pravico. »Res je, da je moralna in etična dolžnost svojcev poskrbeti za svoje zapustnike, če so premožni. Za večino dedičev pa taka ureditev pomeni težavo, ki se seli iz roda v rod, revščini naproti,« je dejal Žnidaršič. Tudi pri TRS obljubljajo, da bodo to uredili drugače, in ne na škodo najranljivejših skupin.
SNS, ki je prav tako proti vračanju, se zdi bistveno, da upokojenci, ki prejemajo najnižje pokojnine, pomoč dobijo, preprečiti pa je treba zlorabe, ki se dogajajo.
Nepravično do ostalih državljanov
Večina strank vseeno podpira novo ureditev. Družinska zakonodaja določa, da so starši dolžni skrbeti za svoje otroke, prav tako pa so otroci dolžni skrbeti za starše, menijo pri Zaresu, kjer poudarjajo, da je varstveni dodatek državna pomoč, s katero se upravičencu zagotovi določeno raven socialne varnosti oziroma preživetje in tako razbremeni otroke. »To je pravica, za katero ni bilo neposrednega plačila, ampak se plačuje iz državnega proračuna, to pomeni iz davkov, ki jih je nujno poračunati s premoženjem osebe, ki pridobi socialno pravico. Državni proračun se polni iz davkov, ki jih plačujemo vsi, zato bi bilo nepravično do preostalih državljanov, če bi solidarno dajali za tiste, ki sicer trenutno potrebujejo socialne transferje, so pa lastniki premoženja, ki bi po smrti pripadalo dedičem,« so svoje stališče pojasnili pri Zaresu.
Pri SD se z ureditvijo strinjajo, med drugim zato, ker bo zajela širši krog upravičencev, predvsem med kmečkim prebivalstvom, in bo tudi občutno višja. Poudarjajo še, da že vrsto let velja, da dediči vračajo socialno pomoč, če to ne ogroža njihovega socialnega in materialnega položaja, o čemer vsakokrat odloča sodišče.
Pri Listi Gregorja Viranta so opozorili še na eno novost pri varstvenem dodatku, in sicer, da ne bo namenjen le upokojencem, temveč vsem državljanom po izpolnitvi določene starosti (in ob izpolnjevanju drugih pogojev). »Spreminja se tudi njegov namen, saj se z njim zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.), in ne stroškov za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. Če država po eni strani prispeva k vzdrževanju nepremičnine v lasti določene osebe iz proračuna, torej sredstva, zbrana od vseh davkoplačevalcev, se nam zdi popolnoma normalno, da ob odtujitvi (prodaji, dedovanju ...) te nepremičnine koristi nima zgolj dedič, temveč se del te koristi, ki je bil financiran iz proračuna, vrne nazaj v proračun.«
NSi načeloma podpira novo rešitev, vendar poudarja, da bi morale biti pokojnine za polno dobo take, da bi zagotavljale dovolj sredstev za primerno življenje.
V SLS načrtujejo uvedbo t. i. družinske dohodnine, kjer se bodo dohodki porazdelili znotraj družine tudi v primerih, kjer otroci skrbijo za starše. »Sicer pa je pri vrednotenju življenjskega standarda edino pravično, da se upoštevajo vsi dohodki in premoženje,« so strnili pri SLS. Tudi LDS in Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića se strinjata s sprejetim zakonom, pri SMS pa opozarjajo, da je treba preprečiti zlorabe s prepisi premoženja.
Pri plačevanju domov
je že tako
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve predvidevajo, da približno petina tistih, ki prejema varstveni dodatek (ta zdaj v povprečju znaša od 80 do 108 evrov), po novih kriterijih do njega ne bo več upravičena. Kdor ne bo hotel, da država uveljavlja terjatev po njegovi smrti, ne bo oddal vloge. Če bodo dediči prevzeli dolžnost vzdrževanja starša, ki nima dovolj sredstev za preživljanje, in potem dedovali vse, kar jim zapusti, država pa bo dala tistim, ki te možnosti nimajo, bo namen več kot dosežen, je ob sprejetju zakona dejala Barbara Starič Strajnar, sekretarka na MDDSZ.
Predsednica Zveze društev upokojencev Mateja Kožuh Novak je po tehtnem premisleku podprla nove predpise. »Če imaš premoženje, je po mojem prav in pravično do vseh, ki plačujejo davke, iz katerih se črpa varstveni dodatek, da dediči vrnejo iz dedovanega premoženja. Pri oskrbninah v domovih za upokojence je že zdaj tako, da občina zahteva vračilo, če pomaga pri plačevanju.« Poudarila je, da problem ni ta zakon, temveč dejstvo, da so pokojnine prenizke.
