Tiskane izdaje
Ljubljana – Na nedeljskih volitvah se močna zmaga obeta stranki SDS, kaže volilna napoved agencije Delo Stik. Po tej napovedi naj bi za SDS Janeza Janše glasovala skoraj tretjina udeležencev volitev, 31,1 odstotka. Napoveduje se tudi visoka udeležba. Na volišča bo po predvidevanjih prišlo kar 70 odstotkov upravičencev.
Pozitivna Slovenija, ki jo vodi Zoran Janković, se po tej napovedi uvrsti na drugo mesto z 21,7 odstotka glasov. Sledi SD Boruta Pahorja s 13,3 odstotka in Lista Gregorja Viranta z 9,4 odstotka glasov. V parlament se po tej napovedi uvrstijo le še tri stranke s precej podobnimi deleži: NSi s 5,8 odstotka, Desus s 5,4 odstotka in SLS s 5,2 odstotka glasov.
Kakšen bo novi parlament?
Vse preostale liste po tej napovedi dobijo manj kot štiri odstotke, kolikor znaša prag za uvrstitev v državni zbor. Med temi je prva SNS z 2,9 odstotka, več kot odstotek glasov pa volilna napoved Dela Stik daje še TRS (1,6 odstotka) in LDS (1,3 odstotka).
Če rezultat, ki ga napoveduje Delo Stik, spremenimo v število poslanskih sedežev, vidimo, da bi SDS v državnem zboru imela 30 poslancev, Pozitivna Slovenija 21, SD 13, Lista Virant 9 poslancev in po pet NSi, Desus in SLS.
Volilno napoved so v agenciji Delo Stik naredili na podlagi javnomnenjske ankete, poleg števila glasov za posamezno stranko so v napovedi upoštevali še verjetnost udeležbe. Napoved so pripravili v obliki intervala zaupanja, ki pokaže, ali obstaja možnost, da bi stranke zamenjale vrstni red.
Pokazalo se je, da na vrhu lestvice ni možnosti, da bi se stranke zamenjale, na spodnjem delu pa je ta možnost precejšnja. Z veliko sreče bi se med parlamentarne stranke lahko uvrstila še SNS Zmaga Jelinčiča.
V anketi so še preverili možnosti, da bi volivci svojo stranko zamenjali za katero drugo. Pokazalo se je, da imata najbolj lojalne volivce SDS in Pozitivna Slovenija, največ podpore pa lahko izgubijo stranke NSi, SNS, Desus in SD.
Kolikšen bo vpliv afer?
Tudi večina drugih aktualnih volilnih napovedi (Ninamedia, Valicon, FUDŠ) napoveduje, da bo volilni prag preseglo sedem političnih strank: SDS, Pozitivna Slovenija, SD, Lista Gregorja Viranta, Desus, v zadnjem trenutku pa tudi NSi in SLS. »V Delovi anketi smo preverjali tudi lojalnost volivcev posameznih političnih strank. Ugotovili smo, da imata najbolj lojalne volivce Pozitivna Slovenija in SDS. Njihovi volivci ne bi volili druge stranke, ki bi ji ankete kazale možnost dobrega izida. Morebitne afere predsednikov tako ne bodo imele velikega vpliva na rating obeh strank, najmanj lojalne volivce imajo stranke NSi, SNS, Desus in SD,« je pojasnil Roman Zatler iz Delo Stik.
Preverjali so tudi, katero drugo stranko bi volili manj lojalni volivci in katere stranke bi tako lahko dobile dodatno podporo. »Pozitivna Slovenija ima največji potencial za dodatno rast podpore, približno tri odstotne točke, manj pa SDS in SLS (približno ena odstotna točka). Pozitivna Slovenija bi dobila glasove volivcev SD in Desusa. SDS bi lahko pobrala manjši delež simpatizerjev NSi in SNS,« pojasnjuje Zatler možne nedeljske scenarije.
Janševe težave z dokumenti
Zadnje dni kampanje so v ospredju pozornosti nepremičnine Janeza Janše. Ta je sam pozval druge predsednike, naj pokažejo dokumente o nakupih vseh svojih nepremičnin, kar so Borut Pahor, Gregor Virant in včeraj tudi Zoran Janković storili.
Janša pa do večera ni pojasnil zapletene nepremičninske zgodbe z gradbenim podjetjem Imos. To se v različnih povezavah z Janšo pojavlja vsaj 15 let, odkar je Imos gradil obrambno ministrstvo. V mandatu 2004–2008 je, denimo, dobil za približno sto milijonov evrov različnih naročil. Mediji so razkrili, da je šel Imos prvaku SDS zelo na roke z odkupom manjšega stanovanja na Neubergerjevi ulici v Ljubljani in parcele v dolini Trente v velikosti 16.000 m2 za trisobno stanovanje na Komenskega ulici.
Po izračunih Dnevnika je razlika v ceni znašala med 75.000 in 135.000 evri, ni pa jasno, ali je Imos Janši razliko podaril ali je prvak SDS del kupnine plačal v denarju.
Vodja kampanje Zorana Jankovića Aleš Čerin pa je medijem pokazal pogodbe o Jankovićevem premoženju. Med njimi tudi tiste o nakupu zemljišč, o odsvojitvi deleža v Electi in kupo-prodajno pogodbo za nakup »sinove« hiše v Grosupljem iz leta 2004. Janković je razkril tudi eno od dveh pogodb za kredit, s katerim je kupil približno 46.000 delnic Mercatorja, za kar je pri bankah še v takratnih tolarjih najel za približno milijon evrov kredita.
Razkrivanje premoženja prvakov strank je zaznamovalo tudi sinočnje televizijsko soočenje, ki je bilo eno zadnjih. Kampanja se bo končala danes, saj se bo opolnoči začel volilni molk.
Volilna zmaga Janši, Janković na čelu opozicije
Javnomnenjska anketa, na podlagi katere je bila narejena volilna napoved, pa kaže še druge zanimive podrobnosti.
V priloženem grafu objavljamo volilno napoved za posamezne liste, ki nastopajo na volitvah skupaj z intervalom zaupanja. Ta pomeni, da s 95-odstotno verjetnostjo lahko napovemo, da bo, denimo, stranka SDS na volitvah dobila med 28 in 34,2 odstotka, Pozitivna Slovenija pa med 19 in 24,4 odstotka glasov. To pa nam hkrati pove, da skoraj ni možnosti, da bi Pozitivna Slovenija s svojim rezultatom prehitela SDS. Enako velja za SD in Pozitivno Slovenijo, pri Virantovi listi pa je zgornja meja intervala zaupanja (11,3) le malenkost nad spodnjo mejo SD (11,1), kar pomeni majhno možnost, da bi stranki vrstni red zamenjali.
Pri preostalih treh strankah, ki jih napoved še uvršča v državni zbor – NSi, Desus in SLS –, pa se njihov vrstni red lahko še poljubno spremeni. Pri stranki SNS pa zgornja meja intervala zaupanja znaša štiri odstotke, kolikor je tudi parlamentarni prag, kar pomeni, da bi se z malo sreče v parlament lahko uvrstila še ta stranka.
Volilna napoved je bila narejena na podlagi javnomnenjske ankete, katere izide objavljamo v drugem grafu, skupaj z rezultati prejšnjih treh anket, narejenih v zadnjem mesecu. Ta nam tudi pokaže, kako se je v tem času gibala podpora posameznim listam.
Najbolj pade v oči velik padec podpore Listi Virant, ki je pred mesecem dni vodila, potem pa po aferi s poslanskim nadomestilom že naslednji teden močno padla. Hkrati je takrat močno narasel delež neopredeljenih, ki pa se je že naslednji teden vrnil na prejšnjo raven, njihovi glasovi pa so se razpršili na vse strani. Vidimo tudi, da se delež glasov za Pozitivno Slovenijo skoraj ni spreminjal, SDS pa je rasla vse do tokratnega merjenja, ko je dobila nekoliko manj glasov kot prejšnjič. Pač pa je v zadnjem tednu opazno porasel delež NSi.
V tokratni anketi so sodelujoče vprašali tudi, ali obstaja možnost, da bi svoj glas dali kateri drugi stranki, ki ima možnost dobre uvrstitve na volitvah. Pritrdilno je odgovorilo 18,5 odstotka vprašanih, velika večina, 73,5 odstotka, pa jih je že trdno odločena in zagotavlja, da si ne bo premislila. Ta podatek pa nam tudi pokaže, kako lojalni so volivci posameznih strank. Najbolj lojalne volivce imata SDS in Pozitivna Slovenija, najbolj nestanovitne pa NSi, SNS, Desus in SD.
Tiste, ki bi morda dali glas tudi kateri drugi stranki, so vprašali še, katera stranka je to. Na ta način vidimo, katere stranke imajo v zadnjih dneh do volitev še možnost povečanja podpore in kateri se podpora lahko še zmanjša. Preračunavanje pokaže, da bi podporo lahko pridobile zlasti Pozitivna Slovenija, SDS in SLS, najbolj pa na izgubo glasov kaže SD, NSi in Desus.
