Tiskane izdaje
Andraž Grahek, finančni analitik:
Visoka podpora Pahorju je glede na dosedanje ankete majhno presenečenje. Smo tudi pred zbiranjem podpisov za referendum o slabi banki, ki bi lahko paraliziral reševanje bančnega sektorja. Zato bodo pogajanja vlade s sindikati, da bi se izognili referendumu, v naslednjem mesecu veliko bolj pomembna kot predsedniške volitve. Komentiranju teh pogajanj se ne bosta mogla izogniti niti kandidata, pri čemer se bodo morda pokazale razlike med njima, njune izjave pa lahko ali umirijo ali razgrejejo splošno atmosfero.
Barbara Rajgelj, docentka na FDV, solastnica gejem in lezbijkam prijaznega lokala:
Najbolj nas mora skrbeti izjemno nizka volilna udeležba. Je predvsem izkaz nezaupanja in odpora, ki ga ljudje gojijo do vznesenega besedovanja izurjenih govorcev. Slovenski politični prostor se ne obnavlja, nagrajuje pretekle napake in je hermetično zaprt za tiste, ki so si v njem priigrali vlogo profesionalnih politikov. Zaprt je zlasti za ideje. Izgublja se v bojih med istimi levimi, desnimi in vmesnimi. Volivci in volivke si ne želijo več sodelovati v navidezni izbiri, ki zaradi zbanaliziranega in tehnologiziranega sveta množičnih medijev bolj kot na tekmo idej spominja na resničnostni šov Slovenija ima talent, v katerem o pogledu prihodnjega predsednika na stanje sveta, alternative in rešitve zagat izvemo bistveno manj kot iz ogleda otroške oddaje Male sive celice.
Sebastijan Horvat, režiser aktualne predstave Mati:
Nizko volilno udeležbo je verjetno treba razumeti kot temeljni dvom o institutu volitev, ki v demokraciji državljanom zagotavljajo občutek, da lahko na potek stvari vplivajo in da se lahko kaj spremeni. Alternativ ni, predsednik ne more narediti nič, mi z odhodom na volitve le potrjujemo brezizhodnost in neprihodnost. Skoraj večina je padla 'toliko noter', da so ob zabavi zares začeli verjeti tistemu na televiziji in so dali glas hollywoodskemu kandidatu. Rezultati prvega kroga nas lahko zares strašijo, da bomo izgubili še kakšno potencialno opozicijsko instanco, ki bi lahko delala težave sedanji vladi, ki izrablja finančno krizo za radikalno spremembo (revolucijo) slovenske družbe.
Dušan Plut, član nekdanjega predsedstva RS:
Nisem presenečen nad drugim krogom, sem pa pričakoval, da bo največ glasov zbral Danilo Türk. Borut Pahor je bil očitno uspešnejši in bolj prepričljiv na zadnjih soočenjih. Pričakoval sem tudi, da bo razprava bolj vsebinsko zasnovana, da bo manj praznih populističnih fraz in da bomo od kandidatov v teh kriznih časih dobili predlog drugačnega razvojnega koncepta države, ki ni zasnovan na enostranskih varčevalnih ukrepih, ampak na sodobnem trajnostnem razvoju. Vendar se ni zgodilo nič od tega. Najbolj me skrbi, da bi v teh zaostrenih časih krize, ki zdaj trka praktično na vsa vrata slovenskih gospodinjstev, namesto aktivnega državljana dobili pasivnega, ki se niti ne udeleži volitev. To je za slovensko politiko izredno slabo. Drugi krog – glede na nizko volilno udeležbo in dejstvo, da bo od všečnih fraz treba preiti na vsebinsko opredeljene odgovore – zagotovo še ni odločen.
Lojze Peterle, nekdanji predsedniški kandidat:
»Večina volivcev na teh volitvah ni našla svojega kandidata. Zmagal je tisti, ki si je zmago najbolj želel in naredil najbolj sredinski vtis. Milanu Zveru čestitam za trdo delo v neenakem boju.
Spomenka Hribar, publicistka:
Izpostavila bi tri stvari. Prvič, državljani ali vsaj velik del njih je na neki način obupal nad politiko in ni prišel na volitve. Drugič, ljudje imajo več kot dovolj sporov med politično elito in strukturami, želijo si več povezovanja. In tretjič, velik del volivcev je naiven in verjame lepim besedam.
Matjaž Hanžek, nekdanji varuh človekovih pravic:
Predvsem volivci, ki so podpirali Türka, so mislili, da je vse samoumevno, in niso šli na volitve. Čaka nas drugi krog, ko bo treba še kaj pokazati, tudi v kampanji. Predsednik države ima težjo funkcijo in mora biti bolj korekten. Türk je že po naravi bolj korekten. Čudim se, da so ljudje navdušeni, da zna prihajajoči predsednik 'kidati gnoj', namesto da bi opravljal predsedniško funkcijo. Da nekdo ni dober za predsednika vlade in predsednika stranke, je pa dober za predsednika države – je tudi sumljivo.
Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije:
Dejstvo je, da ima na spremembe, ki vplivajo na življenje ljudi, neprimerno močnejši vpliv predsednik vlade, ki lahko z večino, ki jo ima v parlamentu, usodno posega v življenje in pravice posameznikov. Sindikati se sicer nikoli nismo opredeljevali niti do strank, ki se potegujejo na parlamentarnih volitvah, niti do kandidatov, ki nastopajo na predsedniških volitvah. Ni pa mogoče podcenjevati moči predsednika države, saj lahko v določenih trenutkih in ob sprejemanju ključnih odločitev vpliva na del javnega mnenja. Naša usoda je, da sodelujemo z vsemi na pomembnih političnih funkcijah.
