Bo peščeni vihar na Marsu objel celoten planet?
Če je peščeni vihar izjemno slaba novica za rover Opportunity, je za znanstvenike zaradi številnih drugih orbiterjev in landerjev odlična priložnost za poglobitev znanja.
Odpri galerijo
Opportunity se je znašel v samem središču piščenega viharja. FOTO: Nasa/JPL-Caltech/MSSS
Že teden in pol na Marsu divja eden najhujših peščenih viharjev, ki so jih uspeli opazovati, kar je sicer slaba novica za Nasinega roverja Opportunity, ki je moral odpovedati vsa znanstvena raziskovanja, za druga plovila v bližini pa je to edinstvena priložnost, da pridobijo ogromno znanja o vrtečem pesku.
Tako se je razširil vihar:
Peščeni viharji so na rdečem planetu stalnica, divjajo v vseh letnih časih. V nekaj dneh razrastejo in se razširijo nad ogromno območje, včasih objamejo celoten planet. Takšni masivni viharji se po ocenah strokovnjakov zgodijo na vsake tri marsovska leta oziroma na vsakih šest zemeljskih let. Divjajo lahko kar nekaj tednov, včasih celo mesecev, so sporočili iz ameriške vesoljske agencije. Zadnji masivnejši, ki so ga podrobno spremljali, je bil leta 2007.
Trenutni vihar divja na četrtini površja Marsa, saj se razteza na območju, velikem okoli 35 milijonov kvadratnih kilometrov. Vsi viharji seveda preoblikujejo površje in preučevanje takšnih dogodkov je ključno za razumevanje nekdanjega in trenutnega podnebja, je poudaril Rich Zurek, glavni znanstvenik pri programu Mars pri laboratoriju Jet Propulsion. »Vsako opazovanje teh ogromnih viharjev nas pripelje korak bližje k postavitvi modela in morda, nekega dne, tudi k napovedovanju teh dogodkov. To bi bilo podobno napovedovanju El Nina na Zemlji ali prihajajoče sezone orkanov,« je ponazoril.
Od leta 2007 so znanstveniki čakali na vihar večjih razsežnosti oziroma globalnih razsežnosti, kar, kot pojasnjujejo pri Nasi, ni najustreznejši izraz, saj neurje nikoli ne prizadene povsem celotnega planeta, praviloma se naredi nekakšen pas okoli krogle. Leta 1971 so sicer zabeležili vihar ogromnih razsežnosti, iz oblaka peščenega prahu je molel le vrh nekdanjega ognjenika Tharsis, so zapisali pri ameriški vesoljski agenciji. Kako se bo razrasel trenutni, bodo pri Nasi, kjer verjamejo, da bo trajal še nekaj tednov, budno spremljali s pomočjo več orbiterjev.
V orbiti Marsa je več sond, ki bodo zdaj budno spremljale razvoj dogodkov. Mars Reconnaissance Orbiter Zemljo obvesti o prvih znakih ekstremnih vremenskih dogodkov na sosednjem planetu in ravno širokokotna kamera Mars Color Imager je omogočila ekipi Opportunityja, da se pripravi. Imager, ki ga upravlja center Malin Space Science Systems v San Diegu, vsak dan ustvari globalni posnetek, prek katerega je možno spremljati, kako se nevihte razvijajo. Mars Odyssey z infrardečo kamero THEMIS lahko meri količino peska v zraku, orbiter MAVEN pa preučuje zgornje plasti atmosfere.
Precej stran od središča viharja je tudi »mlajši in večji Opportunityjev brat« rover Curiosity, ki je slikal zaradi peska motno ozračje.
Curiosity se peščenih viharjev sicer ne boji, ker deluje na jedrski pogon, za razliko od Opportunityja, ki je odvisen od sončne energije, saj baterije polni prek solarnih panelov. Opportunity je v stanju mirovanja, edino ura, ki zbuja računalnik, da bo preverjal, ali se je nebo že zjasnilo, je še v stalni pripravljenosti.
Ekipa je na veterana, ki je bil predviden za 90-dnevno misijo – na Marsu je pristal januarja 2004 -, deluje pa že skoraj 15 let, močno navezana, so pojasnili pri Nasi. »Roverja smo počlovečili in smo se nanj navezali. Za nas je to, kot da bi imeli bolnega svojca v bolnišnici. Zdravniki govorijo, da je treba smo pustiti času čas in se bo zbudil. A če gre za 97-letnega svojca, boš zelo zaskrbljen,« je slikovito povedal vodja misije John Callas. Roverju se leta, kot navajajo pri BBC, poznajo, saj lahko vozi le vzvratno, robotska roka za premikanje instrumentov pa se zatika.
Energije je zaradi teme, ki je prekrila rover na severni polobli na minimumu. Rover ima radioizotopske termoelektrične generatorje, ki ščitijo elektroniko pred hudim mrazom. Za zdaj ekipa upa na najboljše, precej pa bi se zapletlo, če bo zaradi izpraznjenih baterij ugasnila tudi omenjena glavna ura. Če se to zgodi, ima rover sicer še eno možnost, da sistem zbudi sama sončna svetloba.
Vsekakor vsi pri Nasi držijo pesti, saj so se od vozila naučili marsikaj. Rover je namreč prepotoval rekordnih 45 kilometrov in pri tem odkril sledi, da je bila na Marsu nekoč tekoča voda. Opportunity je trenutno raziskoval dolino Perseverance, ki je na zahodnem robu kraterja Endeavour. Ugotoviti je skušal, če je dolino oblikovala voda ali veter ali pa morda oboje.
Tako se je razširil vihar:
Peščeni viharji so na rdečem planetu stalnica, divjajo v vseh letnih časih. V nekaj dneh razrastejo in se razširijo nad ogromno območje, včasih objamejo celoten planet. Takšni masivni viharji se po ocenah strokovnjakov zgodijo na vsake tri marsovska leta oziroma na vsakih šest zemeljskih let. Divjajo lahko kar nekaj tednov, včasih celo mesecev, so sporočili iz ameriške vesoljske agencije. Zadnji masivnejši, ki so ga podrobno spremljali, je bil leta 2007.
Trenutni vihar divja na četrtini površja Marsa, saj se razteza na območju, velikem okoli 35 milijonov kvadratnih kilometrov. Vsi viharji seveda preoblikujejo površje in preučevanje takšnih dogodkov je ključno za razumevanje nekdanjega in trenutnega podnebja, je poudaril Rich Zurek, glavni znanstvenik pri programu Mars pri laboratoriju Jet Propulsion. »Vsako opazovanje teh ogromnih viharjev nas pripelje korak bližje k postavitvi modela in morda, nekega dne, tudi k napovedovanju teh dogodkov. To bi bilo podobno napovedovanju El Nina na Zemlji ali prihajajoče sezone orkanov,« je ponazoril.
Od leta 2007 so znanstveniki čakali na vihar večjih razsežnosti oziroma globalnih razsežnosti, kar, kot pojasnjujejo pri Nasi, ni najustreznejši izraz, saj neurje nikoli ne prizadene povsem celotnega planeta, praviloma se naredi nekakšen pas okoli krogle. Leta 1971 so sicer zabeležili vihar ogromnih razsežnosti, iz oblaka peščenega prahu je molel le vrh nekdanjega ognjenika Tharsis, so zapisali pri ameriški vesoljski agenciji. Kako se bo razrasel trenutni, bodo pri Nasi, kjer verjamejo, da bo trajal še nekaj tednov, budno spremljali s pomočjo več orbiterjev.
Ti viharji so zaradi tanke atmosfere povsem drugačni od neurij oziroma peščenih viharjev na Zemlji.
Orbiterji in landerji nabrusili znanstvene instrumente
V orbiti Marsa je več sond, ki bodo zdaj budno spremljale razvoj dogodkov. Mars Reconnaissance Orbiter Zemljo obvesti o prvih znakih ekstremnih vremenskih dogodkov na sosednjem planetu in ravno širokokotna kamera Mars Color Imager je omogočila ekipi Opportunityja, da se pripravi. Imager, ki ga upravlja center Malin Space Science Systems v San Diegu, vsak dan ustvari globalni posnetek, prek katerega je možno spremljati, kako se nevihte razvijajo. Mars Odyssey z infrardečo kamero THEMIS lahko meri količino peska v zraku, orbiter MAVEN pa preučuje zgornje plasti atmosfere.
Curiosity na varnem, kaj pa Opportunity?
Precej stran od središča viharja je tudi »mlajši in večji Opportunityjev brat« rover Curiosity, ki je slikal zaradi peska motno ozračje.
Mars med peščeno nevihto. FOTO: Nasa/JPL-Caltech/MSSS
Curiosity se peščenih viharjev sicer ne boji, ker deluje na jedrski pogon, za razliko od Opportunityja, ki je odvisen od sončne energije, saj baterije polni prek solarnih panelov. Opportunity je v stanju mirovanja, edino ura, ki zbuja računalnik, da bo preverjal, ali se je nebo že zjasnilo, je še v stalni pripravljenosti.
Ekipa je na veterana, ki je bil predviden za 90-dnevno misijo – na Marsu je pristal januarja 2004 -, deluje pa že skoraj 15 let, močno navezana, so pojasnili pri Nasi. »Roverja smo počlovečili in smo se nanj navezali. Za nas je to, kot da bi imeli bolnega svojca v bolnišnici. Zdravniki govorijo, da je treba smo pustiti času čas in se bo zbudil. A če gre za 97-letnega svojca, boš zelo zaskrbljen,« je slikovito povedal vodja misije John Callas. Roverju se leta, kot navajajo pri BBC, poznajo, saj lahko vozi le vzvratno, robotska roka za premikanje instrumentov pa se zatika.
Energije je zaradi teme, ki je prekrila rover na severni polobli na minimumu. Rover ima radioizotopske termoelektrične generatorje, ki ščitijo elektroniko pred hudim mrazom. Za zdaj ekipa upa na najboljše, precej pa bi se zapletlo, če bo zaradi izpraznjenih baterij ugasnila tudi omenjena glavna ura. Če se to zgodi, ima rover sicer še eno možnost, da sistem zbudi sama sončna svetloba.
Vsekakor vsi pri Nasi držijo pesti, saj so se od vozila naučili marsikaj. Rover je namreč prepotoval rekordnih 45 kilometrov in pri tem odkril sledi, da je bila na Marsu nekoč tekoča voda. Opportunity je trenutno raziskoval dolino Perseverance, ki je na zahodnem robu kraterja Endeavour. Ugotoviti je skušal, če je dolino oblikovala voda ali veter ali pa morda oboje.
