Do Lune in naprej
Vesoljske odprave v nas vedno znova vzbujajo vznemirjenje in čudenje nad tehnološkimi presežki in skrivnostmi, ki jih ponuja kozmos. Tudi letos ne bo manjkalo zanimivih dogodkov: obeta se nam več lunarnih odprav in nova odprava na Mars, prve slike Webba, testiranje obrambnega sistema proti asteroidom, nove rakete …
Najprej je torej treba z Zemlje poleteti. Pri Nasi dokončujejo megaraketo SLS (space launch system ali vesoljski izstrelitveni sistem), s katero se bodo v odpravah Artemis vrnili na Luno in s človeškimi posadkami raziskovali globoko vesolje. Artemis 1, prva lunarna odprava brez posadke, je načrtovana za pomlad ali poletje. Več kot sto metrov visoka raketa bo kapsulo Orion potisnila na zelo eliptično trajektorijo okoli Lune. Če bo testiranje potekalo brez težav, si lahko človeško odpravo okoli Lune obetamo leta 2024, leto pozneje pa naj bi astronavti (med njimi vsaj ena ženska!) na površju tudi pristali.
V prvih mesecih letošnjega leta se obeta tudi krstni polet celotne rakete starship (nosilna raketa super heavy in zgornja stopnja starship, skupna višina 120 metrov) podjetja SpaceX, že prihodnje leto jo Elon Musk želi poslati okoli Lune. Predvidoma konec leta naj bi videli tudi izstrelitev nove rakete Jeffa Bezosa – new glenn bo z 98 metri višine precej mogočnejša kot raketa new shepard, s katero je Bezos do Karmanove linije lani popeljal več turistov. Novo raketo – vulcan centaur – naslednico atlasa V in delte IV – bo predstavilo tudi podjetje United Launch Alliance, poletela naj bi tudi evropska vega C.
Obleganje Lune
Preden bo človek znova stopil na Luno, bodo veliko dela opravili robotski raziskovalci. Nasa je izbrala več zasebnih partnerjev, ki bodo sestavili različne pristajalnike in vozeče robote, da bodo natančneje preučili sestavo regolita, poiskali vodo in drugo. Nasin program komercialnih lunarnih plovil je vreden kar 2,3 milijarde evrov. Letos bodo, kot načrtujejo, izstrelili pristajalnike Peregrine podjetja Astrobotic, ki je opremljen s 14 znanstvenimi instrumenti, in Nova C podjetja Intuitive Machines.
Peregrine, ki bo pristal v kraterju Lacus Mortis, bo predvidoma deloval 14 dni (en lunarni dan), saj ni opremljen z grelniki, ki bi ga ohranjali pri življenju ponoči, ko se temperature spustijo globoko pod ničlo. Poletel bo ob krstni izstrelitvi prej omenjene rakete vulcan. Intuitive Machines pa bo na Luno poslal dve odpravi – v začetku leta bo pristajalnik z več Nasinimi instrumenti pristal na območju med Mare Serenitatis in Mare Crisium, prav tako bo deloval le okoli 14 dni. Decembra bo sledila odprava številka dve, ko bo pristajalnik predvidoma pristal v bližini južnega pola. Glavni instrument bo vrtalnik, s katerim želijo zavrtati v led.
Rusija bo v krater Boguslavski na južnem polu poslala pristajalnik Luna 25 ali Luna-Glob (ime plovila izvira že iz 60. letih prejšnjega stoletja, s čimer želijo pri Roskozosu poudariti kontinuirano raziskovanje Lune), Južna Koreja namerava v orbito Lune utiriti Pathfinderja, japonsko podjetje ispace pa naj bi proti Luni izstrelilo paketek dveh robotkov v odpravi Hakuto-R: Rašida bodo prispevali Združeni arabski emirati, drugega v obliki žoge pa japonska vesoljska agencija.
Lani se je zgodila prava invazija na Mars in vsekakor lahko pričakujemo zanimive ugotovitve raziskovalnih robotov na površju rdečega planeta Perseverance (in Ingenuity), Curiosity, Insight in Tianwen-1 ter Zhurong in številnih satelitov v orbiti, predvidoma septembra pa bo tja poletel še rover Rosalind Franklin. Gre za nadaljevanje evropsko-ruske odprave ExoMars, del katere je tudi uspešno delujoči orbiter TGO za analizo plinov (sočasno so izstrelili pristajalnik Schiaparelli, ki pa se je pri pristanku raztreščil). Rover bo pristajal junija 2023, če mu bo uspelo, bo to prvi uspešen pristanek na površju Marsa za Evropo in Rusijo (če ne upoštevamo nekaj sekund delujoče ruske sonde Mars 3 leta 1971).
Premikanje asteroida
Med najbolj drznimi odpravami je vsekakor Dart. Nasina sonda je novembra lani z Zemlje odpotovala proti asteroidu Didimos, ki ima premer 780 metrov in lunico Dimorfos, široko okoli 160 metrov. V to se bo sonda, velika kot avtomobil, septembra letos zaletela in ji nekoliko spremenila orbito okoli matičnega asteroida. Dart, ki je glede na nalogo precej preprost in opremljen z le enim znanstvenim instrumentom – kamero, se bo v Dimorfos zaletel s hitrostjo 6,6 kilometra na sekundo ali 23.760 kilometrov na uro. Trk bo spremenil hitrost lunice za vsega 0,4 milimetra na sekundo, so pojasnili pri Nasi, a to bo dovolj, da se bo njena krožnica okoli Didimosa skrajšala za približno deset minut. Že tako majhna sprememba hitrosti, če se doseže dovolj zgodaj, bi lahko pomenila rešitev Zemlje pred uničujočim vesoljskim kamnom, saj se ta milimetrska sprememba v nekaj letih lahko spremeni v kilometrsko. Za našo varnost je torej ključno, da morebitne nevarne asteroide najdejo dovolj zgodaj. Pri Nasi so poudarili, da v odpravi nikakor ne bodo spremenili orbite Didimosa, zaradi česar bi lahko postal nevaren našemu planetu.
Avgusta pa bodo pri Nasi izstrelili sondo Psyche, ki bo preučevala istoimenski asteroid 16 Psyche – to je kovinski asteroid oziroma železo-nikljev ostanek jedra protoplaneta, s preučevanjem katerega bi dobili več podatkov o oblikovanju skalnatih planetov v osončju. Do asteroida bo sonda pripotovala leta 2026.
Pestro dogajanje na vesoljskih postajah
Po težavah in križih pri Boeingu upajo, da bodo letos vendarle speljali testni polet kapsule starliner za prevoz posadke. Maja naj bi izstrelili kapsulo brez posadke, proti koncu leta pa že s posadko, ki bo odpotovala na mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Tudi letos bo ta sprejela nekaj turističnih obiskov, predvidoma bodo konec februarja na ISS z dragonom pripotovali bogataši Larry Connor, Mark Pathy in Eytan Stibbe, odpravi Axiom 1 bo poveljeval nekdanji Nasin astronavt Michael Lopez-Alegria.
Na postaji bodo bivali osem dni. Nasa je že odobrila tudi odpravo Axiom 2, ki naj bi sledila jeseni. Turiste naj bi v orbito vozili tudi Rusi, seveda pa se pripravlja še več podorbitalnih poletov podjetij Blue Origin Jeffa Bezosa in Virgin Galactic Richarda Bransona. Kar zadeva profesionalne astronavte: evropska vesoljska agencija bo novembra predstavila izbor kandidatov zanje, na razpis so se lani lahko prvič prijavili tudi Slovenci.
Tudi Kitajska bo nadaljevala svoj program bivanja ljudi v orbiti: potem ko so aprila lani izstrelili osrednji modul, bodo letos dokončali sestavljanje svoje vesoljske postaje Tiangong ali Nebeška palača, ko bodo spomladi in poleti namestili še dva modula. Postaja naj bi delovala vsaj deset let, na njej naj bi bivali po trije astronavti.
Prve Webbove slike
Nestrpno se pričakuje tudi prve slike vesoljskega teleskopa Jamesa Webba. Pred dnevi se je dokončno razprl – postopek je potekal brezhibno. Zdaj potuje proti točki L2, nato ga čaka pet mesecev kalibracij in testiranj. Junija naj bi dobili prve posnetke najbolj vrhunskega teleskopa, ki smo ga do zdaj poslali v vesolje. Webb bo pogledal prve zvezde in prve galaksije, ko je bilo vesolje staro nekaj sto milijonov let, analiziral bo atmosfere eksoplanetov in preučeval tudi planete v osončju. Kot kaže, bo lahko deloval precej dlje od načrtovanih deset let. Izstrelitev teleskopa z evropsko raketo ariane 5 je bila namreč tako natančna, da so prihranili ogromno goriva, ki bi ga sicer potrebovali za popravljanje poti. Gorivo bo tako na voljo za ohranjanje orbite okoli L2 in prav mogoče je, da bo Webb opravljal svoje poslanstvo vsaj dvajset let.
