Edini britanski satelit, ki so ga izstrelili z britansko raketo
Precej preprosta naprava je bila stranski produkt projekta izdelave raket Black Arrow.
Odpri galerijo
Britanski satelit Prospero (ali X3) je Veliko Britanijo postavil na šesto mesto med državami, ki so tovor v nizkozemeljsko orbito dostavile z raketo lastne izdelave. Prospero, ki so ga izstrelili 28. oktobra 1971 iz Avstralije, sicer ni bil prvi britanski satelit v orbiti, to je bil Ariel 1, ki pa so ga aprila 1962 izstrelili z ameriško raketo.
Precej preprosta naprava je bila stranski produkt projekta izdelave raket Black Arrow, ki niso bile uspešne. Pravzaprav je od štirih izstrelitev uspela le zadnja, s katero so v orbito tudi dostavili Prospera. Zgornja stopnja rakete je nato sicer zadela ob satelit in odtrgala eno od štirih radijskih anten, a je kljub temu deloval.
Britanci so testirali nekaj tehnoloških inovacij, med drugimi solarne celice, opremljen je bil tudi z detektorjem mikrometeoridov, ki so prileteli v atmosfero. Oblikovan je bil kot nekakšna buča.
Sprva so ga imenovali Puck, po škratu iz Shakespearove komedije Sen kresne noči, pozneje pa so ga preimenovali v Prospera po junaku iz Shakespearovega Viharja. Satelit je oddajal signal do leta 1996, ko so ga deaktivirali, nekajkrat so se poigravali z idejo, da ga znova obudijo, je pa še vedno v nizkozemeljski orbiti in bo tam ostal najmanj do leta 2070.
Sestavili so tudi njegovega dvojčka, a ga po uspešni izstrelitvi niso nikoli poslali v vesolje, ampak so ga darovali znanstvenemu muzeju v Londonu.
Precej preprosta naprava je bila stranski produkt projekta izdelave raket Black Arrow, ki niso bile uspešne. Pravzaprav je od štirih izstrelitev uspela le zadnja, s katero so v orbito tudi dostavili Prospera. Zgornja stopnja rakete je nato sicer zadela ob satelit in odtrgala eno od štirih radijskih anten, a je kljub temu deloval.
Britanci so testirali nekaj tehnoloških inovacij, med drugimi solarne celice, opremljen je bil tudi z detektorjem mikrometeoridov, ki so prileteli v atmosfero. Oblikovan je bil kot nekakšna buča.
Sprva so ga imenovali Puck, po škratu iz Shakespearove komedije Sen kresne noči, pozneje pa so ga preimenovali v Prospera po junaku iz Shakespearovega Viharja. Satelit je oddajal signal do leta 1996, ko so ga deaktivirali, nekajkrat so se poigravali z idejo, da ga znova obudijo, je pa še vedno v nizkozemeljski orbiti in bo tam ostal najmanj do leta 2070.
Sestavili so tudi njegovega dvojčka, a ga po uspešni izstrelitvi niso nikoli poslali v vesolje, ampak so ga darovali znanstvenemu muzeju v Londonu.