Entomolog, ki preučuje čebele in stenice

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Brez stereomikroskopa, poljudno imenovanega lupa, je nemogoče določevati in preparirati majhne žuželke, ki se pogosto razlikujejo le v podrobnostih. Povečave tega mikroskopa sicer niso velike, omogoča pa prostorski pogled, saj ima okularja za obe očesi in tako daje sliko, kakršne smo vajeni s prostim očesom. Zelo rad pa sem uporabljal fotografski aparat, s katerim sem snemal različne vrste čebel in drugih žuželk pri njihovem vedenju v naravi.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raznovrstnost žuželk je izjemno velika in marsikdo osupne, ko sliši, da je v naši državi zabeleženih 573 vrst čebel in 755 vrst stenic, dveh skupin, ki jih preučujem. Že samo poznavanje in določanje vrst je zahtevno, zato ni veliko strokovnjakov, ki so zmožni tega dela. Je pa to osnova za vse drugo preučevanje.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Virus je močno otežil delo v naravi, posebno v času, ko je bilo prepovedano zapustiti svojo občino. Delo od doma pa pravzaprav ni bilo zame nič novega, saj imam doma vso potrebno opremo za delo, mikroskop, strokovno literaturo in zbirko žuželk. V muzeju je namreč velika stiska s prostorom.

Zakaj imate radi znanost?

Ker je edina metoda, s katero lahko najdemo odgovore na vprašanja, ki se postavljajo radovednemu človeku. Človek si je vedno poskušal razložiti dogajanje v naravi in svojem telesu, a je bil večinoma daleč od pravilnih razlag, dokler se ni razvila znanost. Dvom o vsaki razlagi je ključni pogoj za uspešno iskanje resnice. Sledijo poskusi, njihove razlage in spet dvomi.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Številčnost žuželk v današnjem svetu hitro upada, še hitreje njihova raznovrstnost. To ni brez posledic, saj izgubljamo opraševalce rastlin. Divje čebele in drugi kožekrilci izginjajo še posebno izrazito. Pojavljajo pa se tujerodne vrste, ki jih človek hote ali nehote naseli na nova območja. Nekatere se uspešno razmnožujejo, povzročajo škodo v kmetijstvu ali izumiranje domorodnih vrst, ki jim konkurirajo s podobnimi življenjskimi zahtevami. Poznavanje vrst in njihove vloge v naravi je predpogoj za vsako ukrepanje.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Rasel sem v družini, v kateri sta bila oba starša biologa. Tudi name sta prenesla zanimanje za naravo in njeno preučevanje. Odločitev za študij biologije je bila razumljiva, za znanost prav tako.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Poleg entomologije (žužkoslovja) me zanima še marsikaj. Kot študenta so me zelo zanimali vplivi duševnih stanj na hormonsko in imunsko stanje v telesu. O tem sem napisal več poljudnih člankov in poljudnoznanstveno knjižico. Ker imam hudo skoliozo, torej deformacijo hrbtenice, sem se v svojih štiridesetih lotil tudi samozdravljenja z metodami, ki so podobne tistim, s katerimi so me zdravili v otroštvu.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Verjetno vztrajnost. Če imaš ideje in rezultate, ki niso v skladu s trenutno veljavnimi teorijami, je velika verjetnost, da bodo ocenjevalci zavračali tvoje članke za strokovne revije. Vendar moraš vztrajati, če verjameš vanje. Prej ali slej ti bo uspelo, ne smeš obupati.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Nekaj takih se je že zgodilo. Nekoč smo brskali za spoznanji med listi revij na policah knjižnic, danes le sedemo pred domači računalnik in malo »poguglamo«. Bojim se le, da bo razvoj človeštva ustavila kriza zaradi prenaseljenosti, podnebnih sprememb in uničenega naravnega okolja.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Nikakor. Tam je zelo mrzlo, jaz pa mraz težko prenašam, veliko težje od vročine.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Verjetno bodo prišli v poštev različni viri, ki pa bodo veliko bolj razpršeni od sedanjih velikih elektrarn. Naši energetiki se s tem ne strinjajo, a razvoju se ne bodo mogli dolgo upirati.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Prvi mi pride na misel Charles Darwin. Čeprav bi bil to verjetno čaj, ne kava. Njegove ideje so bile prelomne za razumevanje biologije in narave na splošno.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Naj dam prednost vprašanju, ki se še vedno izmika znanstveni razlagi: vprašanju zavesti, zavedanja samega sebe in svojega okolja. Knjiga profesorja biologije in inženirstva Christofa Kocha Consciousness, confessions of a romantic reductionist nam lahko predstavi poskuse pristopov do razumevanja tega izziva znanosti.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Verjetno bi bilo presenetljivo spoznanje, koliko vrst žuželk je na našem ozemlju v času našega življenja že izumrlo. Žal tudi jaz tega ne vem, saj je zelo težko neko vrsto razglasiti za izumrlo, četudi je nismo videli mnogo let. Vedno namreč obstaja možnost, da kam nismo pogledali ob pravem času.