Finci se ne bojijo umetne inteligence

Univerza v Helsinkih: Na spletu je prosto dostopen 30-urni tečaj, na katerem tudi laik izve, kako »razmišljajo« računalniki.
Fotografija: Umetna inteligenca nas spremlja povsod, zato se je dobro o njej čim prej poučiti. Foto Reuters
Odpri galerijo
Umetna inteligenca nas spremlja povsod, zato se je dobro o njej čim prej poučiti. Foto Reuters

Umetna inteligenca – besedna zveza, ki je del vsakdanjika. Pogosto se pojavlja v kontekstu treh vprašanj, tesno povezanih z ekonomijo: kaj lahko naredi, kam gre in kako hitro se bo razširila. Vroč pojem skupka tehnologij, ki nima vseobsegajoče definicije, mnoge navdaja s strahom, in na Univerzi v Helsinkih nameravajo s spletnim izobraževanjem strah razbliniti.

Obsedeni smo s tehnologijo veriženja blokov, digitalnimi valutami, podatkovno analitiko. Navdušeni smo nad virtualno in obogateno resničnostjo. Kupujemo na spletu. Zasvojeni smo z vse bolj zmogljivimi pametnimi telefoni. Pa vemo, da vse te digitalne tehnologije poganja umetna inteligenca? Google in Facebook z njeno pomočjo prepoznavata obraze na fotografijah. Vendar to niso najbolj vroči preboji, pravi Teemu Roos, izredni profesor na helsinški univerzi. Vse več pozornosti dobiva sistem priporočil, algoritmov, ki jih uporabljata Facebook in Google. »Vsak predlog na družabnem omrežju ali spletu priporoči umetna inteligenca. Glede na naše vedenje je namreč ugotovila, kaj nas zanima. Tudi pri prebiranju novic nam algoritem priporoči vsebino. To ima lahko velik vpliv na družbo in na to, kako gledamo na svet. Navedeni preboji so bolj pomembni kot samovozeči avtomobili, na katere najprej pomislimo, ko slišimo za umetno inteligenco. Stvari, ki nadzirajo, kaj vidimo na spletu, so najbolj pomembne in so tukaj in zdaj. To ni znanstvenofantastična distopija,« razlaga Roos, idejni oče spletnega tečaja o prvinah umetne inteligence, ki je na spletu zaživel minuli ponedeljek in ga lahko kar takoj opravi kdorkoli z znanjem angleščine.

Tečaj je dostopen na naslovu course.elementsofai.com.
Tečaj je dostopen na naslovu course.elementsofai.com.

 

Duh je ušel iz steklenice


Ljudje so nad programom navdušeni. »V tem trenutku se o umetni inteligenci uči 14.795 udeležencev,« pravi Roos in dodaja, da se jih je na tečaj prijavilo 24.000. »Najprej so bili prijavljeni le Finci, saj lahko dve kreditni točki priznamo samo domačim študentom, priznanje predmeta na preostalih finskih univerzah in drugod pa je odvisno od profesorjev,« pojasnjuje. Vendar se je novica kmalu razširila. »Že dva dni po uradni objavi na spletu se je v program prijavilo kar nekaj tujcev. Skrivnost je ušla iz steklenice,« pravi Roos v smehu. »Prevzelo me, ko sem analiziral promet na spletu. V program so se prijavili ali ga vsaj pogledali v vseh državah sveta razen Severne Koreje.«

In demografska sestava? »Zelo zanimiva je,« odgovarja pobudnik programa. Udeleženci so stari od 20 do 75 let. Med njimi so profesorji, brezposelni, zobozdravniki, odvetniki, študenti humanistike, pravniki in drugi, ki niso študirali matematike ali računalništva.

Program je prepričal tudi podjetja, dodaja Hanna Hagström iz družbe Reactor, ki je sodelovala pri razvoju spletnega tečaja: »Dvesto finskih podjetij je že vpisanih v program. Nekatera so se zavezala prijaviti vse zaposlene, druga pravijo, da jih bodo vpisali vsaj desetino.«


 

Pod pokrovom »črne skrinjice«


Umetno inteligenco poleg družabnih omrežij in spletnih trgovin že s pridom uporabljajo tudi pri industrijski pridelavi hrane in v tovarnah za predelavo hrane. Je novo navdušujoče odkritje, a malokdo se zaveda, za kaj vse jo lahko uporabljamo in kako bo vplivala na naš vsakdanjik. Roos opozarja, da se na 30-urnem tečaju udeleženci ne naučijo kodirati ali ustvarjati algoritmov, ampak spoznajo, kaj je umetna inteligenca. »Ko ljudje preberejo o govorečih aplikacijah in samovozečih avtomobilih, se sprašujejo, kaj se dogaja pod pokrovom. Mislijo, da je umetna inteligenca črna skrinjica, ki napredne stvari počne skrivaj. To bi radi spremenili. Ljudem želimo razodeti, kaj so temeljni gradniki in načela, na katerih slonijo rešitve. Demistificiramo umetno inteligenco in strah pred njo. To je namen programa.« Rezultati, ki so jih razbrali iz betarazličice, so navdihujoči, doda: »Sodelujoči so spoznali, da v javnosti nepravilno dojemamo umetno inteligenco, in so spremenili mnenje.«


 

Kdaj bomo razumeli algoritme?


Po Roosovih besedah je umetna inteligenca sistem, ki pomaga rešiti težave: »Ni čarovnija in ni se nam je treba bati.« Pri poučevanju se mu zdi najbolj kočljivo, da ne obstaja splošna, vseobsegajoča definicija, kaj umetna inteligenca je. Namesto nje pač uporabljajo krovno poimenovanje, ki vključuje različne tehnologije. »Najbolj preprosta in ne najbolj resna definicija bi sicer lahko bila, da je umetna inteligenca tista zanimiva stvar, ki je z računalnikom še ne zmoremo narediti. Ta definicija ni slaba, ampak ko problem rešimo, ni več umetna inteligenca.«

Kaj bo naslednja velika stvar pri umetni inteligenci? Kolesje se vrti v smeri njenega razumevanja, odgovarja Roos, kar pomeni narediti algoritme tako, da bomo razumeli, zakaj dobimo določene rezultate. Ne strinja se sicer s tistimi, ki zatrjujejo, da umetne inteligence ne moremo nikoli docela razumeti; da tudi razvijalci in programerji ne razumejo, kaj počnejo algoritmi: »Razvijalci zelo dobro vedo, kaj počnejo. Navsezadnje oni pišejo računalniško kodo. Težava je lahko z razsežnostmi takih programov in podatki, ki jih ustvarijo. Gre za orjaške količine podatkov in zapletene modele. Te analiziramo zelo počasi in ne moremo predvideti, kako se bo algoritem vedel v kompleksnem okolju.«



Akademski fokus je tako danes predvsem na umetni inteligenci, s katero bodo ljudje laže ravnali in predvidevali, kako bo delovala. Roos sicer priznava, da je »razložiti algoritme in odločitve, ki so jih ti izračunali, težavna naloga, ampak pomembna«. Je pa to z novo uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki bo začela veljati prav jutri, celo zapovedano. »GDPR zahteva, da razvijalci ljudem pojasnijo, kako so bile sprejete določene odločitve, z namenom preprečevanja diskriminacije,« pojasnjuje.
In industrija? Ta pospešeno daje na trg nove proizvode na temelju akademskih raziskav. »Trenutno je bum pri proizvodih 'globokega učenja', ki postajajo dostopni razvijalcem. Menim, da bomo v prihajajočih letih, morda že mesecih, videli nekaj osupljivih aplikacij. Vsak dan iskalnik Google o aplikacijah na podlagi umetne inteligence ponudi nekaj novega,« sklene Roos.

Roos in Hana FOTO: Niko F/All
Roos in Hana FOTO: Niko F/All




Komentarji: