Glavna Zoisova nagrada revmatologu dr. Blažu Rozmanu

Priznanje ambasadorju znanosti dr. Jure Piškurju, profesorju molekularne genetike na univerze v Lundu.
Objavljeno
23. november 2012 19.11
zupanic_Matjaž Valant
R. D., Delo.si
R. D., Delo.si

Zoisova nagrada za življenjsko delo v revmatologiji: prof. dr. Blaž Rozman, dr. med.

Je do leta 2010 najprej delal kot predstojnik in nato kot višji znanstveni svetnik na Kliničnem oddelku za revmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Z revmatologijo se je začel ukvarjati leta 1974 ob ustanovitvi laboratorija za imunologijo revmatizma, v katerem je bilo mogoče slediti najpomembnejšim diagnostičnim postopkom pri sistemskih vezivnih boleznih, vaskulitisih in revmatoidnem artritisu. To so bolezni, ki jih zdravijo predvsem na revmatološkem oddelku. Uveljavil je neposredno soočanje kliničnih zdravnikov in laboratorijskih strokovnjakov različnih profilov, kar je bilo ključno pri pravilni razlagi imunoseroloških testov ter je omogočilo razvoj klinične dejavnosti in znanstvenoraziskovalnega dela.

Tako učinkovito sodelovanje je vzbudilo pozornost tujih centrov in njihovo spoštovanje. Posledica je bilo sodelovanje pri pomembnih mednarodnih projektih, kot so standardiziranje imunoloških testov in klinična merila pri prej omenjenih boleznih. K prepoznavnosti oddelka je močno pripomoglo sodelovanje v zgodnjih razvojnih fazah protirevmatičnih zdravil, med njimi prvih bioloških zdravil s tega področja. Tako so na oddelku omogočili zdravljenje mnogih bolnikov z učinkovitejšimi zdravili. Pomembno je bilo tudi pionirsko sodelovanje pri slikovni diagnostiki malih sklepov rok z magnetno resonanco.

Rozmanova skupina tesno sodeluje z drugimi kliničnimi oddelki in raziskovalnimi inštituti v Sloveniji ter priznanimi centri v Evropi, Izraelu, ZDA in na Japonskem.

Za vrhunske dosežke za raziskave teorije močno sklopljenih elektronov v trdnih snoveh: prof. dr. Janez Bonča

Je redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter na Institutu Jožef Stefan.

V svojem delu raziskuje kvantne sisteme močno sklopljenih elektronov, ki so osrednji odprti problemi v sodobni fiziki trdnih snovi. Razvil je novo metodo reducirane baze za reševanje kvantnih sistemov več delcev. Metoda, ki omogoča natančno obravnavo celo neomejenih sistemov, temelji na točni diagonalizaciji v omejenem funkcijskem prostoru, v katerem se baza stanj postopoma gradi iz začetnega stanja z delovanjem hamiltonskega operatorja. Z njo je razložil nenavadno obnašanje visokotemperaturnih superprevodnikov pri nizkem dopiranju. Metodo je posplošil za izračun neravnotežnih pojavov, ki so pomembni za razumevanje ultra hitre spektroskopije. Kot prvi je s sodelavci določil električni tok v odvisnosti od zunanjega električnega polja v nekaterih v zaprtih kvantnih sistemih. Pri raziskavah v nanofiziki je skupaj s sodelavci uvedel metodo, ki omogoča izračun prevodnosti skozi sklopljene kvantne pike. Odkril je obstoj nenavadnih osnovnih stanj ter faznih prehodov med njimi, kar nakazuje možnost za razvoj nanotranzistorskih preklopnikov in spinskih filtrov.

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke v medicini: prof. dr. Tadej Battelino

Je redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s kliničnimi raziskavami možnosti preprečevanja sladkorne bolezni tipa 1, ki je najpogostejša kronično neozdravljiva bolezen med otroki, mladostniki in mladimi odraslimi. Med najizvirnejšimi raziskavami je bila klinična raziskava, ki je preizkušala varnost in učinkovitost beljakovine DiaPep277. Ugotovil je nove podrobnosti avtoimunskega procesa, predvsem pri th1/th2, in citokinskega odziva med propadanjem celic â. Najodmevnejša je bila klinična raziskava preizkušanja cepiva proti GAD65, ki je eden glavnih avtoantigenov pri sladkorni bolezni tipa 1, kar je prispevalo k razumevanju avtoimunskih procesov T-celične in humuralne imunosti v zgodnji fazi kliničnega stadija sladkorne bolezni tipa 1. Izjemne dosežke je imel pri kliničnih raziskavah uporabe inzulinskih črpalk in naprav za neprekinjeno merjenje glukoze pri sladkorni bolezni tipa 1.

Ob sodelovanju Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je razvil genetski laboratorij za klinično genetiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Med večje uspehe spada molekularnogenetska raziskava genotipa bolnikov s kongenitalno adrenalno hiperplazijo. Razvil je izvirni diagnostični način za avtoimunski poliglandularni sindrom (APS-1).

Pomembno je njegovo povezovanje kliničnega dela s kliničnim in bazičnim raziskovanjem in s tem neposredni prispevek k izboljšanju kakovosti zdravstvene oskrbe kakor tudi prepoznavnosti slovenske medicine v svetu.

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju materialov:prof. dr. Matjaž Valant

Je profesor in raziskovalec na Univerzi v Novi Gorici.

Pri raziskavah multifunkcijskih materialov, ki se dokazujejo po medsebojni sklopitvi električnih, magnetnih, elastičnih in termičnih lastnosti, je dr. Valant dosegel več svetovno odmevnih rezultatov. S konceptualno analizo faznih ravnotežij mu je uspelo razložiti problem sinteze multiferoičnega bizmut ferita, s čimer se je več kot 50 let intenzivno ukvarjalo veliko svetovnih laboratorijev. Izredno pomembna je njegova analiza vpliva nizkih koncentracij paramagnetnih dopantov na magnetne lastnosti kvantnih paraelektrikov, kot sta na primer stroncijev titanat in kalijev tantalat. Dokazal je, da za take sisteme magnetna ureditev nima lastnega izvora, kar je bila do takrat priznana teza. Na podlagi njegovih ugotovitev je bilo treba do takrat veljavne fizikalne modele popraviti. Med drugim je tudi odkril in prvi sintetiziral veliko multifunkcijskih oksidnih spojin.

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvenoraziskovalne in razvojne dosežke v kemijskem inženirstvu
prof. dr. Mojca Škerget

Je redna profesorica za kemijsko inženirstvo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. S svojim raziskovalnim delom pri načrtovanju visokotlačnih separacijskih ter formulacijskih postopkov za pridobivanje praškastih produktov s sub- in superkritičnimi fluidi razvija za industrijo nove produkte s posebnimi lastnostmi oziroma z visoko dodano vrednostjo. Pri svojem delu proučuje tudi termodinamske lastnosti oziroma fazna ravnotežja v neidealnih sistemih s superkritičnimi fluidi, ki so potrebna za razvoj procesov in produktov. S svojimi raziskavami prinaša nove ideje, metode in dognanja, ki so pomembna za nadaljnji razvoj znanosti in stroke pri nas in v svetu.

V zadnjih sedmih letih je skupaj s sodelavci objavila 36 člankov v vrhunski znanstveni periodiki z visokim dejavnikom vpliva ter znanstveni poglavji v dveh monografskih publikacijah priznanih tujih založb. O pomembnosti njenega znanstvenega in razvojnega dela v svetovnem raziskovalnem prostoru in tudi v Sloveniji pričajo zelo pogosto navajanje njenih objav ter tudi številne raziskave za domačo in tujo industrijo.

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v matematiki izredni prof. dr. Štefko Miklavič

Izredni prof. dr. Štefko Miklavič je izredni profesor na Univerzi na Primorskem. Njegovo raziskovalno delo spada na področje teorije grafov oziroma v vsakdanjem jeziku povedano, dr. Štefko Miklavič raziskuje omrežja. Omrežja vseh vrst močno zaznamujejo naše vsakdanje življenje: svetovni splet je omrežje, molekularne strukture so omrežja, socialne združbe so omrežja. Iz znanstvenega dela dr. Štefka Miklaviča sledi, da so učinkovitejša, uspešnejša, tudi bolj dolgoživa tista omrežja, katerih vozlišča – njegovi deli – so čim bolj uravnoteženo povezana med seboj. V strokovnem jeziku povedano, je težišče raziskovanja dr. Štefka Miklaviča algebraična teorija grafov, predvsem Terwilligerjeve algebre razdaljnoregularnih grafov, Q-polinomski razdaljnoregularni grafi, krovi grafov in strukture simetričnih grafov. Na teh področjih je rešil več do takrat odprtih raziskovalnih problemov.

V zadnjih sedmih letih je prof. dr. Štefko Miklavič objavil 27 izvirnih člankov, vse v uglednih matematičnih revijah s faktorjem vpliva, osem kot edini avtor, druge pa kot soavtor. Njegova dela so vzbudila pozornost v Sloveniji in širši mednarodni javnosti. Njegovi znanstveni dosežki so inovativni in imajo tudi k uporabi naravnano vrednost.
ni fotk)

Zoisovo priznanje za pomemben znanstveni dosežek v arheologiji za dvodelno znanstveno monografijo Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu dr. Slavko Ciglenečki, dr. Zvezdana Modrijan in dr. Tina Milavec

Dvodelna monografija, v kateri so dokumentirani, analizirani in razloženi izsledki več kot desetletje dolgih arheoloških izkopavanj, predstavlja v najboljši maniri humanističnih znanosti poznoantično arheološko naselbino Tonovcov grad pri Kobaridu, ki je postala tudi prvovrstna kulturnozgodovinska točka zgornjega Posočja. Raziskave višinskih naselij, med katere spada tudi Tonovcov grad in v katerih je imel pionirsko vlogo dr. Slavko Ciglenečki z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, so v zadnjih desetletjih povsem spremenile tradicionalno podobo o življenju v pozni antiki med 4. in 6. stoletjem. Pokazale so, da naselitvene podobe širšega vzhodnoalpskega prostora niso več opredeljevale mesta in nižinske poselitve, ampak odmaknjene, težje dostopne višinske naselbine, kamor se je v tistih nevarnih časih umaknilo lokalno staroselsko prebivalstvo. Z obzidjem utrjeni naselbini na Tonovcovem gradu, kjer je bil poleg bivalnih stavb, delavnic in velikega vodnega zbiralnika odkrit tudi kompleks treh cerkvà, je v tem rastru pripadalo eno osrednjih mest. Vsebinsko bogata, tehnično dovršena in dvojezična monografija, namenjena slovenski in mednarodni znanstveni javnosti, je vrhunsko delo slovenske arheologije in referenčna točka za nadaljnje objave arheoloških vsebin.

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v humanistiki in družboslovju: prof. dr. Frane Adam

Prof. dr. Frane Adam je vodja raziskovalnega centra Inštituta za razvojne in strateške analize, kot redni profesor pa predava na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Predaval je tudi na različnih evropskih univerzah, organiziral številna mednarodna srečanja in sodeloval pri vodenju pomembnih mednarodnih raziskovalnih projektov. Je sociolog, katerega razpon tematik, s katerimi se v znanstvenoraziskovalnem smislu ukvarja, je izjemno širok, saj sega od socioloških teorij do metod kvalitativnega raziskovanja, od tematizacije socioloških konceptov do njihove razvojne uporabe. Njegov raziskovalni interes je še posebej usmerjen v primerjalne študije elit in demokracije, na teorije in kazalnike razvojne uspešnosti, na vpliv socialnega kapitala na prenos znanja ter na regionalne in državne inovacijske sisteme. V zadnjih letih je objavil številna pomembna dela v uglednih mednarodnih publikacijah. Kot prepoznaven in pogosto navajan avtor sodeluje zlasti pri znanstvenih razpravah o različnih vidikih proučevanja socialnega kapitala.

Priznanje za pomembne dosežke v eksperimentalni fiziki osnovnih delcev prof. dr. Boštjan Golob, prof. dr. Samo Korpar in prof. dr. Marko Starič

Prof. dr. Boštjan Golob in prof. dr. Marko Starič sta profesorja na Univerzi v Ljubljani in raziskovalca na Institutu Jožef Stefan, prof. dr. Samo Korpar pa profesor na Univerzi v Mariboru in raziskovalec na Institutu Jožef Stefan.

Boštjan Golob, Samo Korpar in Marko Starič so eksperimentalni fiziki s težiščem raziskav na fiziki mezonov s čarobnim kvarkom. Pri svojih raziskavah so odkrili, da se mezoni D pretvarjajo v svoje antidelce, kar je eden najpomembnejših rezultatov v fiziki osnovnih delcev v preteklem desetletju. Fizika čarobnih kvarkov je po njihovi zaslugi postala eno najzanimivejših področij za iskanje pojavov izven obstoječe teorije osnovnih delcev in njihovih interakcij, njihove raziskave pa so tudi pokazale, da so mezoni, ki vsebujejo čarobni kvark, pomembno orodje za študij lastnosti močne interakcije med kvarki. Za svoje raziskave so razvili nove eksperimentalne metode, posebno pri metodah za identifikacijo delcev pa so se pri tem utrdili tudi v svetovnem vrhu na področju eksperimentalnih tehnik.

Znanstvena dela nagrajencev so dosegla izjemno mednarodno odmevnost, saj so bila citirana več kot tisočkrat, kar kaže, da so pomembno prispevali k svetovni zakladnici znanja.

Priznanje ambasador znanosti  Republike Slovenije: prof. dr. Jure Piškur

Prof. dr. Jure Piškur, celjski gimnazijec, diplomant Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani že več kot 25 let deluje in živi v tujini. Leta 1988 je doktoriral na Avstralski narodni univerzi v Canberri. Po vrnitvi v Evropo je ustanovil svojo skupino na Oddelku za genetiko na Univerzi v Köbenhavnu. Od leta 2004 deluje na Švedskem kot profesor molekularne genetike Univerze v Lundu. Glavna raziskovalna področja prof. dr. Piškurja so metabolizem gradnikov nukleinskih kislin, zdravljenje raka, primerjalna genomika in molekularna evolucija kvasovk. Prof. dr. Piškur je objavil več kot 120 znanstvenih člankov, tudi v najuglednejših znanstvenih revijah. Med njegova najpomembnejša odkritja spadajo odkritje encima multisubstratne deoksiribonukleozid-kinaze, razvoj kvasovk kot modelnih organizmov in postavitev hipoteze o neenaki evoluciji podvojenih genov in evoluciji kvasovk.

Pri njem se je v tujini usposabljala vrsta slovenskih raziskovalcev in študentov. V zadnjih dvajsetih letih redno obiskuje Slovenijo, kjer je imel številna predavanja v raziskovalnih organizacijah ter na konferencah. Posebej intenzivno sodeluje z Morsko biološko postajo Nacionalnega inštituta za biologijo ter Univerzo v Novi Gorici, kjer je od leta 2010 delno zaposlen kot redni profesor. Prof. dr. Piškur je član Odbora za znanost pri Svetu za Slovence po svetu, ki je posvetovalno telo pri Vladi Republike Slovenije.

Puhovo priznanje za izum mehanske naprave za urjenje ravnotežja med stojo prof. dr. Zlatko Matjačić

Izum dr. Zlatka Matjačić, raziskovalca na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča in profesorja na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, je značilen primer izdelka z visoko dodano vrednostjo. Izvirna mehanska naprava omogoča urjenje vzdrževanja ravnotežja med stojo. Izum se ponaša s podelitvijo evropskega in ameriškega patenta.

Prof. dr. Matjačić je patentne pravice prodal nemškemu proizvajalcu rehabilitacijske opreme medica Medizintechnik. V obdobju med letoma 2005 in 2011 je bilo prodanih 1500 primerkov naprave z imenom Balance Trainer v skupni vrednosti pet milijonov evrov.

Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov za obnovljive vire in njihova uporaba namesto surovin iz surove nafte: izredni prof. dr. Matjaž Kunaver

Skupaj s sodelavci v Centru odličnosti PoliMaT raziskuje uporabo lesne biomase za sintezo polimerov in energetske namene.

Izboljšan je bil postopek utekočinjanja lesne biomase, pri katerem nastane z enostavno reakcijo med zmletimi lesnimi ostanki, različnimi glikoli in kislinskim katalizatorjem tekoči les. Ta izdelek uspešno nadomesti surovine, ki jih sicer pridobivamo iz surove nafte; mogoče ga je uporabiti za sintezo poliestrov, ki so osnovna surovina za pripravo poliuretanskih pen. Na ta način lahko z obnovljivimi viri nadomestimo do 25 % surovin, ki so potrebne za sintezo poliestra.

Dr. Matjaž Kunaver je prvi uresničil idejo o lepilu za lesno industrijo, in sicer kot kombinacijo tekočega lesa in melaminske sečninske formaldehidne smole. Bistveno je prispeval h konstrukciji poskusnega reaktorja v Gozdnem gospodarstvu Postojna, kjer danes v manjšem industrijskem merilu uspešno poteka sinteza tekočega lesa.

Nekateri njegovi patenti se že uspešno uporabljajo v industriji, njegovi članki s tega področja so našli ugoden odmev v strokovni javnosti.

Puhovo priznanje za izum inteligentnih motornih pogonov za ventile dr. Damir Vrančić, Samo Krančan, Zoran Šaponia, mag. Aleš Svetek in Ivan Kočar

Predlagani izum je dosežek skupnega razvojnega dela raziskovalcev in inženirjev z Inštituta Jožef Stefan in podjetja Danfoss Trate. K dosežkom projekta je poleg imenovanih bistveno prispeval tudi dr. Janko Petrovčič z Inštituta Jožef Stefan, ki pa je že prej prejel Zoisovo priznanje za tehnološki dosežek in tako ne more biti član nagrajene skupine.

Predlagani raziskovalci so razvili novo generacijo inteligentnih motornih pogonov za ventile, ki odpravljajo oscilacije v zaprtozančnem sistemu, omogočajo natančno regulacijo hitrosti, pozicije in končne sile pri različnih obremenitvah ter jih je mogoče enostavno vgraditi v obstoječe sisteme z ventili. Dosežek skupnega razvoja kandidatov je elektronski del z vgrajeno programsko opremo in mehanski del pogonov, ki omogoča uporabo ventilov širokega velikostnega spektra. Izum, ki je mednarodno patentno prijavljen, je podjetju Danfoss Trata do zdaj prinesel dobiček 4,3 milijona evrov. Zaradi povečane prodaje so v letu 2010 zaposlili dva delavca.