Tiskane izdaje
Sydney - Vrtanje na oceanskem dnu na Antarktiki je razkrilo, da je na tej celini, ki je danes pod ledom, pred dobrimi 50 milijoni let rasel deževni pragozd, piše Slovenska tiskovna agencija.
Analiza usedlin z morskega dna je razkrila klimatsko sliko iz obdobja zgodnjega eocena, ki kaže, da so zimske temperature na Antarktiki takrat presegale 10, poleti pa dosegale 25 stopinj Celzija.
Ugotovitve avstralskih znanstvenikov, utemeljene na analizi fosilnega peloda in trosov ter fosilov majcenih bitij z dna oceana ob vzhodni obali Antarktike, so objavljene v znanstveni reviji Nature.
Na območju, ki ga je pred 34 milijoni let prekril led, ki danes dosega debelina od treh do štirih kilometrov, je očitno pred 52 milijoni let rasel gozd, zelo podoben tropskemu. Ledu ni bilo in podnebje je bilo precej toplo, saj se je povprečna temperatura gibala okoli 20 stopinj Celzija.
Avstralski znanstvenik Kevin Walsh - član ekipe, ki je leta 2010 opravila omenjeno vrtanje na Antarktiki je pojasnil, da, so bile glavni razlog za tako visoke temperature visoke ravni ogljikovega dioksida (CO2) v ozračju, piše STA.
Medtem ko je koncentracija CO2 v atmosferi danes okoli 390 delcev na milijon, je bila takrat od 990 do več tisoč delcev na milijon. Svetovne temperature so bile v povprečju pet stopinj višje, ostrih ločnic med temperaturami na polih in ob ekvatorju pa ni bilo.
Kot je še povedal Welsh, je raziskava ponudila pomembne nove informacije o učinku tople grede, po zaslugi katerih bodo lahko znanstveniki v prihodnosti bolje napovedovali posledice oziroma podnebne spremembe, zaključuje STA.
