Okrepitev sodelovanja z Italijo na področju vesolja
V Ljubljani je potekal drugi poslovni forum, kjer so se srečala slovenska in italijanska podjetja, da bi poiskala priložnosti za sodelovanje na področju vesolja. »Kar nekaj skupnih ciljev imamo, to je na področjih opazovanja Zemlje, razvoja tehnologije za majhne satelite in drugo. Zdaj smo na začetku procesa prepoznavanja specifičnih področij, kjer bi lahko vaša in naša podjetja združila moči, in iskanja konkretnih projektov, ki bi jih lahko razvijali skupaj,« je za Delo poudaril Giorgio Saccoccia, predsednik Italijanske vesoljske agencije (ASI).
Saccoccia se je srečal z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Matjažem Hanom, ki je v pogovoru poudaril pomen področja vesolja. »Gre za sektor prihodnosti, ki bo gospodarskim družbam prinesel številne nove priložnosti. Slovenija je v lanskem letu povečala sredstva, predvidena za vesoljsko tehnologijo, saj se zavedamo, da se vsa vložena sredstva večkratno povrnejo v družbo in gospodarstvo.« Potrdil je, da bo ministrstvo tudi v prihodnje podpiralo razvoj sektorja, prepričan je, da se bo dobro gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Italijo še razširilo. Predsednik italijanske vesoljske agencije je zadovoljen, da obstaja politična podpora vesoljskemu sektorju. »Vsekakor je za dobro delovanje podjetij potrebna politična podpora in zavedanje o pomembnosti vesoljskega sektorja. Tehnologije so namreč tako neposredno uporabne za širšo javnost, hkrati pa iz sektorja izhajajo multiplikativni ekonomski učinki.«
Na poslovnem forumu so svoje aktivnosti predstavila tako slovenska kot italijanska podjetja. Med temi SkyLabs, ki je lani v sodelovanju z mariborsko univerzo izstrelil že svoj drugi satelit Trisat-R, tokrat v srednjo Zemljino orbito, in podjetje Vesolje-SI, katerih satelit NEMO HD je prvi evropski satelit z videom v vesolju in izkazuje izjemno agilnost in natančnost posnetkov.
Predstavila so se še podjetja, ki izdelujejo miniaturne hladilne sisteme, visokohitrostne podatkovne naprave, visokotehnološke mobilne konstrukcije, napredne komunikacijske sisteme, robotske konstrukcije, magnete ter podjetja s sposobnostmi obdelave velikih podatkovnih sistemov in s 3D-tiskom inovativnih materialov, so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo. Med italijanskimi podjetji pa sta se udeležencem predstavila tudi večja sistemska integratorja na področju vesolja, OHB-Italia in Thales Alenia Space Italia.
Potekala pa so tudi bilateralna srečanja, da bi naredili prve korake pri sodelovanju, ali pa ga, če že obstaja, še nadgradili. Italijanska delegacija je obiskala podjetji Dewesoft in Cosylab. V vesoljski industriji Cosylab pomaga organizacijam vzpostaviti programske sisteme hitreje in z manj tveganja v visoko reguliranem okolju. Cosylabove rešitve so vgrajene v velike mednarodne znanstvene in astronomske projekte, že vrsto let sodelujejo tudi z Evropsko vesoljsko agencijo (Esa), so pojasnili v podjetju.
Dewesoft pa se ponaša z vrhunskimi merilnimi sistemi, ki jih pri razvoju in izstrelitvah raket med drugim uporabljajo v ameriški, indijski in tudi evropski vesoljski agenciji. Projektni vodja pri Dewesoftu Marko Novak je izpostavil dobro delo ministrstva za gospodarstvo, ki je pripeljalo do bilateralnega srečanja. »Podjetje Dewesoft se trudi prodreti v italijanska podjetja, a imamo pri tem omejen uspeh, zato smo še toliko bolj veseli, da nam je MGRT preko ASI odprl vrata. S podobnimi izzivi se srečujejo tudi druga slovenska podjetja, ki imajo vrhunske nišne proizvode, ASI pa tovrstne nišne proizvode in tehnologijo potrebuje.«
Dodal je, da so se na srečanju pogovarjali tako o neposrednem sodelovanju z ASI pri raziskovalnih projektih kot tudi o pomoči agencije pri predstavitvi Dewesoftove opreme članom agencije. »Pri tem si obetamo lažjo in hitrejšo pot, da predstavimo svoje vrhunske izdelke inženirjem za merilno tehniko. Tako bomo neposredno lahko pomagali italijanskim podjetjem in institucijam na področju vesoljske tehnike, posredno pa tudi Esi ter tudi evropski vesoljski tehnologiji nasploh,« je povedal in dodal, da potencial vidijo predvsem pri pomoči razvojnim inženirjem pri testiranju velikih in/ali kompleksnih konstrukcijah, kot so rakete, sateliti, vesoljski moduli, »pri čemer bodo lahko z našo opremo razvojni inženirji hitreje in stroškovno bolj učinkovito izvajali diagnostiko težav, ki jih je v vesoljski tehniki zelo veliko. Ker naša oprema omogoča posredno tudi višjo kakovost končnih izdelkov, bodo lahko z našo pomočjo dosegli tudi večjo zanesljivost svojih izdelkov, kar je na primer pri raketi zelo pomembno, saj vedno nosi s seboj tovor, vreden nekaj sto milijonov evrov. Pogovarjali smo se tudi, da bi lahko z našo merilno tehniko kombinirali opazovanje mostov in viaduktov, saj ASI izvaja satelitska merjenja. Združili bi lahko obe tehnologiji, kar bi izboljšalo opazovanje, to pa bi koristilo predvsem projektantom in vzdrževalcem mostov. S krepitvijo področja vesoljske tehnike bomo poskrbeli tudi za večje navdušenje pri mladih za to področje, saj brez novih kadrov, ki se navdušujejo nad tem področjem, ne bo širitve naše dejavnosti.«
Ključna igralka v evropskem vesoljskem sektorju
Giorgio Saccoccia je v pogovoru za Delo spomnil, da je Italija poleg Francije in Nemčije vključena v vse večje evropske vesoljske projekte. Prioritetna področja so opazovanje Zemlje, seveda pa tudi razvoj transportnih sistemov. Po prekinitvi sodelovanja z Rusijo, ki je Evropi omogočala izstrelitve svojih sojuzov, ima stara celina trenutno le dve raketi, sposobni prepeljati tovor v orbito, to sta ariane 5 in vega C. Raketa ariane 6 je še v razvoju, morda bomo letos dočakali krstni polet, konec leta naj bi nato ariane 5 upokojili. Takšno stanje pa seveda pomeni, da mora Esa kupovati rakete drugih ponudnikov, denimo za odpravi Euclid in Hero se so lani dogovorili za uporabo Spacexovega falcona.
»Na lanski ministrski konferenci smo se dogovorili o investicijah v transportne sisteme. Med temi bo nova generacija rakete v družini vega – vega E. Italija bo še vedno ena ključnih pri razvoju. Smo tudi glavni partner pri razvoju koncepta space rider. Gre za večkrat uporabni vesoljski transportni sistem, s katerim bomo dostavili tovor v orbito, tam nekaj časa ostali in se nato vrnili na tla in potem vnovič poleteli,« je opisal predsednik ASI.
Vodilno podjetje za razvoj pogonskih raketnih sistemov za vego in space riderja je italijansko podjetje Avio, s sedežem v kraju Colleferro, v bližini Rima. Vega E se bo od predhodnice razlikovala predvsem po inovativni zgornji stopnji in pa novem motorju M10 na tekoči metan in kisik. Krstni polet te rakete naj bi bil leta 2026. Nekoliko prej – morda konec prihodnjega leta – pa bi lahko dočakali polet plovila space rider. Tega bodo izstrelili na vegi C, pristajalo pa bo s pomočjo padal, predvidoma ob obali Azorov. Plovilo bo namenjeno predvsem evropskim raziskavam v nizkozemeljski orbiti. Vsako plovilo naj bi bilo uporabno do petkrat.
Saccoccia se strinja, da mora celotna »Evropa investirati, da bomo dosegli večjo avtonomnost vesoljskega sektorja, in to tako na področju transportnih sistemov kot razvoja materialov, programske opreme, torej vsega, kar je potrebno za izvedbo vesoljske odprave.«
»Evropa je globalno gledano eden glavnih igralcev na področju vesolja. Ponosni moramo biti na naše dosežke, vendar smo nekoliko za ZDA. Potencial je, lahko bi bili še boljši, vendar se vse konča pri finančni podpori in politični volji,« je dodal in nadaljeval, da bi se morda lahko, po zgledu Nase, bolj oprli tudi na komercialni sektor. Glede Kitajske, ki vlaga ogromno denarja v ta sektor, je pojasnil, da Italija z njimi sodeluje le pri znanstvenih projektih. Tudi z Rusijo je Italija sodelovala večinoma posredno prek Esinih projektov. »Italija je veliko prispevala k projektu ExoMars in podpiramo vsa prizadevanja, ki jih Esa namenja za razvoj alternativnih rešitev, da rover spravimo na Mars. Veseli nas, da so ideje dobile podporo na ministrski konferenci in da z odpravo nadaljujemo.«
Za razliko od robotov pa človek na Mars po njegovem mnenju še ne bo stopil tako kmalu. »Vesoljske aktivnosti so še vedno zelo kompleksne, pomembno je, da vzpostavimo varne in trajnostne projekte. Mislim, da pristanka človeka ne bo še vsaj deset let. Pri teh načrtih moramo nadaljevati z zdravo pametjo in zrelo tehnologijo.«
