Potrebna bodo vedno nova cepiva in zdravila

Jelena Mandić raziskuje, kako še izboljšati delovanje zdravil.
Fotografija: Jelena Mandić FOTO: Andrej Križ
Odpri galerijo
Jelena Mandić FOTO: Andrej Križ

image_alt
Prek raztapljanja do zdravil
Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam aparaturo za raztapljanje, s katero v farmaciji preverjamo kakovost tablet in kapsul, saj odraža obnašanje zdravil v prebavnem traktu. Za test raztapljanja uporabljamo različne vodne raztopine, ki s kemijsko sestavo posnemajo želodčne ali črevesne sokove. Aparatura vzdržuje konstantno temperaturo 37 stopinj Celzija (telesna temperatura), spreminjamo pa nekatere njene nastavitve delovanja, kot je na primer čas raztapljanja. Z uporabo te aparature preverimo, ali se bo vsa zdravilna učinkovina po zaužitju pravočasno raztopila, s čimer se zagotovi terapevtski učinek pri pacientu.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

V doktorski nalogi sem proučevala možnost pretvorbe tekočih samomikroemulgirajočih sistemov v trdno obliko. Veliko zdravilnih učinkovin je zelo slabo topnih v vodi, kar zmanjšuje njihovo delovanje. Z vgradnjo v sistem, ki v prebavnem traktu tvori emulzijo s kapljicami nanometrskih velikosti, lahko povečamo njeno topnost in s tem uporabnost. Za zdaj takih tablet še ni na trgu, saj je pretvorba v trdno obliko velik izziv. Z raziskavo smo pokazali, da lahko sedanje farmacevtske tehnologije z ustrezno prilagoditvijo uporabimo za pretvorbo teh sistemov v prah, ki ga nato stisnemo v tablete ali napolnimo v kapsule. Doktorska naloga je bila letos nagrajena z veliko Krkino nagrado.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Epidemija koronavirusa je v mojem primeru upočasnila raziskovanje, saj je bilo sodelovanje s fakulteto zaradi omejevanja stikov in vmesnega zaprtja ustanov ovirano.

Zakaj imate radi znanost?

Ker omogoča napredek ter olajša in izboljšuje življenje ljudi. In pa ker nas vedno znova preseneča – več novega odkrijemo, bolj se zavedamo, koliko še ne vemo.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Z delom v farmacevtski industriji zagotovo prispevam k izboljšanju zdravil in njihove dostopnosti. Upam tudi, da bo kdo na podlagi naših znanstvenih izsledkov dobil še kakšno novo idejo, ki bi vodila k novim uporabnim odkritjem.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Že od mladih nog me navdušuje odkrivanje novih (spo)znanj. Poraja se mi veliko vprašanj in na vsak zakaj bi želela imeti zato. Med šolanjem me je najbolj navdušila kemija, zlasti človeško telo, zato sem se odločila za študij farmacije in raziskovanje na tem področju.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Poleg strokovne literature z različnih področij rada berem leposlovje, preživljam čas v naravi in v dobri družbi, prav tako so mi všeč miselne igre. Upam, da bom kmalu po dolgem času lahko obiskala tudi kakšen glasbeni koncert.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost, vztrajnost in kritično razmišljanje – vse to je pomembno, ko dobimo nepričakovane ali pa pričakovane rezultate.

Pri pouku smo slišali veliko o naključnih odkritjih v zgodovini, ki so spremenila svet, vendar mora vsak znanstvenik pripraviti dober raziskovalni načrt, saj je naključnih odkritij zelo malo in v resnici za tem stoji veliko trdega dela.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Najbolj bi me razveselilo, če bi odkrili nove diagnostične metode ali zdravila za zdravljenje rakavih obolenj. Zagotovo pa so že nova cepiva spremenila potek epidemije novega koronavirusa in zmanjšala škodo, ki bi jo sicer povzročila. Menim, da bodo v prihodnosti potrebna vedno nova cepiva in zdravila, saj so virusi in bakterije zelo prilagodljiva vrsta, proti katerim se bomo morali boriti.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Seveda, z največjim veseljem! Raziskovanje vesolja se mi zdi zelo razburljivo.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na obnovljive vire, vendar na žalost menim, da s trenutno tehnologijo uporaba obnovljivih virov ni najbolj zelena, saj neekološko črpamo zaloge redkih kovin in ustvarjamo nerazgradljive odpadke, za katere še nimamo rešitve.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Zanimivo bi bilo spoznati Nikolo Teslo – zagotovo bi imel kakšno novo, izvirno idejo za pridobivanje elektrike.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

S področja medicine in farmacije lahko dobimo najnovejše in zanimive informacije na spletni strani Medscape.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Izdelava generičnih zdravil ni kopiranje originatorske recepture, temveč je za to potrebno veliko znanja, raziskav in razvoja, da po drugačni poti pridemo do primerljivega zdravila, ki ima enak terapevtski učinek. Neredko se zgodi, da izdelamo zdravilo, ki je celo boljše.

Preberite še:

Komentarji: