Pristajalnik, ki so mu všeč potresi
Nasa je pristajalnik Insight leta 2018 poslala na Mars, da bi z njim spremljali potrese. Do zdaj jih je naštel že več kot 1300, pred dnevi so iz Nasinega laboratorija za reaktivni pogon (JPL) sporočili, da je 4. maja letos zaznal potres z magnitudo 5. To je največja magnituda potresa, izmerjena na kateremkoli drugem planetu, pred tem je pristajalnik 25. avgusta 2021 zaznal sunek z magnitudo 4,2.
Na Zemlji, kjer si potresov nikakor ne želimo, bi bil to srednje močan sunek, na Marsu pa je to skoraj največ, kar so znanstveniki pričakovali. Za zdaj še ugotavljajo njegov izvor in druge podrobnosti. »Odkar smo decembra 2018 na površje položili seizmometer, čakamo na velikega. Sonda nam daje vpogled v planet, ki nam ga nobena druga ne more zagotoviti. Vse te podatke bomo analizirali še veliko let,« je povedal Bruce Banerdet, glavni znanstvenik pri projektu.
Izstrelitev: 5. maja 2018
Pristanek: 26. novembra 2018
Masa ob izstrelitvi: 694 kg
Vrednost odprave: 790 milijonov evrov
Konec odprave: predvidoma decembra 2022
Insight je novembra 2018 pristal na območju Elysium Planitia, da bi s proučevanjem notranje strukture in procesov pomagal razumeti oblikovanje in evolucijo skalnatih planetov ter spremljal potresno aktivnost in zaznaval trke meteoritov. Pristajalnik je s seizmometrom SEIS, razvitim v francoskem nacionalnem centru za vesoljske raziskave CNES v sodelovanju z drugimi evropskimi partnerji, analiziral, kako potresne vibracije potujejo skozi notranjost planeta. Prvič so seizmometer na drugo nebesno telo postavili leta 1969, ko je Apollo 11 pristal na Luni, na Marsu sta bila s precej manj občutljivim seizmometrom opremljena tudi oba pristajalnika Viking leta 1976.
Na Zemlji potrese večinoma povzročijo premikajoče se tektonske plošče, na Marsu pa vulkanizem in razpoke, ki nastajajo v plašču. Potresno valovanje se sproži tudi ob trkih meteoritov. Znanstveniki menijo, da bi bila lahko največja magnituda okoli šest. Iz podatkov o potresih so doslej lahko dognali globino in sestavo skorje, plašča in jedra Marsa, dobili pa so tudi dragocene podatke o vremenu in ostankih magnetnega polja. »Insight je vplival na to, kako gledamo na notranjost skalnatih planetov,« je dejala Lori Glaze, Nasina direktorica direktorata za planetarno znanost.
Prah in še zima
Vesoljsko plovilo je opremljeno z dvema solarnima paneloma, širokima kar 2,2 metra. A po dobrih treh letih delovanja se je na njih nabralo veliko prahu in peska, zato je pridobivanje energije znatno slabše. Kot so pojasnili pri JPL, so paneli vsak dan proizvedli pet kilovatnih ur (18.000 kJ), kar je dovolj, da bi mikrovalovna pečica delovala eno uro in 40 minut. Zdaj zmorejo vsega 0,5 kilovatne ure (1800 kJ), mikrovalovna pečica bi tako delovala le deset minut.
Na Marsu se pravkar začenja zima, ko je svetlobe še manj, mraz je še bolj strupen, še več je tudi prahu. Nekoliko bi lahko pomagala sama narava, če bi potegnil močan veter, bi vsaj malo spihal panele, vendar se na to ne gre zanašati (veter je večkrat očistil panele Nasinih roverjev Spirit in Opportunity).
Prav zato so se pri JPL odločili, da bodo odpravo vzdrževali samo še do konca leta. Prvotno so načrtovali dveletno znanstveno odpravo (eno Marsovo leto), ki so jo nato podaljšali do konca tega leta.
Po predvidevanjih bo Insight znanstvene naloge izvajal samo še tri mesece. Vzdrževali bodo seizmometer, deloval bo predvsem ponoči, ko je manj vetra in bo lažje slišal potrese. Instrument je namreč tako občutljiv, da prestreza tudi vse druge šume, celo lastno premikanje. Je pa to omogočilo izjemen posnetek, kako na površju piha veter. Druge instrumente bodo le redko vključevali.
Nesrečni krtek
Konec tega meseca bodo najprej »upokojili« robotsko roko. Ta je na površje pravilno in uspešno položila seizmometer, s panelov je brisala prah, predvsem pa je na vse pretege kopala in potiskala v zemljo še drugi pomembnejši instrument – sondo za merjenje temperature HP3, ki so jo razvili v nemški vesoljski agenciji DLR. S termometrom so poskušali preveriti, kako tla prevajajo toploto, koliko se je dviga iz globin in kako se izgublja proti površju.
Krtek, kot so ljubkovalno poimenovali sondo, bi se moral spustiti dovolj globoko, da nanj ne bi vplivale temperaturne razlike na površju. Vendar ni šlo in ni šlo. Približno 40 centimetrov dolga palica s senzorji bi se morala zakopati vsaj tri metre globoko, a so naleteli na zelo sipko prst, ki ni omogočala zadostnega trenja, da bi se termometer prerinil v globino. Ekipa se je dve leti trudila, krtku so pomagali z robotsko roko, ki ga je nekoliko potisnila v zemljo, a Mars se ni vdal.
Po koncu znanstvene odprave, torej ob koncu poletja (na Zemlji), bo imel pristajalnik energije le še za občasno fotografiranje in »telefonske klice« domov. Ekipa pričakuje, da bo decembra energije že tako malo, da bo Insight preprosto onemel.
